Del javnega sektorja je včeraj stavkal. V času ko pišem kolumno, ni znano, ali bo stavka eskalirala, ali pa se bo nadaljevala tudi danes in v prihodnjih dneh. Prav tako ni znano, koliko stroškov je prinesla stavka. Vsekakor pa je znano, da je bila organizirana že vnaprej, še preden so se sploh sklenila pogajanja z vlado o predlaganih varčevalnih ukrepih. To slednje pove še največ.
Sindikati bodo imeli veliko za pojasniti
Da so sindikati pod vodstvom nekdanjega Kučanovega zeta Branimirja Štruklja in Kučanovega tesnega prijatelja in člana predsedstva Delavske zveze pri stranki SD Dušana Semoliča napovedali stavko še pred začetkom pogajanj o vladnih varčevalnih ukrepih, ni nenavadna poteza. Če so sindikati že lani pri superreferendumu sumljivo nastopili proti takratnemu premieru Borutu Pahorju, je tokratna njihova poteza še bolj jasna. Obema potezama pa je skupen cilj rušenje vlade. V ozadju obeh akcij namreč stoji Kučanov klan, ki se kot močno ranjen lev bori za (že s Pahorjem izgubljeno) oblast. Da je temu tako, priča tudi nedavno pismo sekretarja Zveze svobodnih sindikatov Milana Utroše njihovemu članstvu. V pismu je dobesedno napovedal vojno sedanji vladi. Pač nespametna poteza, ki bo Slovenijo, če se bodo takšne sindikalne norosti nadaljevale, stala premnogo denarja in s tem še slabšega položaja. Stavka je sicer legitimen izraz nezadovoljstva z nečim, a v situaciji, v kakršni smo, nič manj od blaznosti. Le kako bodo omenjeni sindikati državljanom razložili dejstvo, da bo, če bodo s takšnim obnašanjem nadaljevali, res prišlo do odpuščanj v javnem sektorju? Kako bodo upravičili svojo očitno laž, da se bojujejo za pravice delavcev? Bodo krivdo ponovno zvalili na vlado, ki si prizadeva za odkrit dialog?
Vlada naj se zgleduje pri Margaret Thatcher
Ideja nekdanjega premiera Boruta Pahorja o nemško-francoskem vlaku mi je bila vedno simpatična. A zataknilo se je pri njeni izvedbi. Ta namreč ni bila mogoča na temeljih centralno-planskega gospodarstva oz. socialističnega modela. Sloveniji bi vkrcanje na takšen vlak zagotovo dobro delo in bi se izognila hudi krizi, v kateri se je znašla. Za izhod iz krize pa Slovenija trenutno potrebuje „sveto trojico“ ukrepov: fiskalni pakt v ustavi, nujno sprejetje predlaganih vladnih varčevalnih ukrepov in socialni sporazum. In to potrebujemo takoj. Za kaj takšnega pa vlada potrebuje trdno držo. Znati mora reči sindikatom tudi jasen „ne“. Zgled naj si vzame npr. kar pri tako imenovani „železni lady“ Margaret Thatcher, ki je znala skuhati razne štruklje.
Cerkev kot rešiteljica javnih financ?
Še beseda o tem, da bodo varčevalni ukrepi vlade prizadeli tudi verske skupnosti. Kardinal Franc Rode je ob tem dejstvu dejal, da bi se verske skupnosti ukrepom težko izognile in dodal, da mora tudi Cerkev prispevati k izboljšanju financ. Ne bi bilo slabo razmisliti o možnosti, da bi slovenski verniki v letošnjem letu pri svetih mašah, iz solidarnosti do države, darovali svoje darove tudi za utrditev javnih financ.
Foto: Wikipedia
