Klavzura kot pesek v oči

Klavzura, nenavaden izraz, nam iz medijev bije zadnje dni. Pa sem malo pogledal kaj klavzura sploh pomeni. Izraz je precej cerkven in pravzaprav originalno označuje del samostana, kjer je omejen dostop do nekaterih prostorov. V ženskih samostanih je to na primer prostor, kamor moški ne smejo. V moških samostanih je ravno obratno. Lahko so to tudi prostori kamor obiskovalci ne smejo vstopiti. Nekateri redovi imajo pod klavzuro kar celoten samostan. Kaj ni nenavadno, da ta tako cerkven, pravzaprav nenavaden in nekako strog izraz uporablja posvetna vlada za samo malo drugačno sejo?

Kako se strateško načrtuje in določa prioritete?

Klavzuri bi po moje lahko rekli na primer strateški načrtovalni vikend. Tako resnemu strateškemu razmisleku pravimo recimo skavti, ko se skupina ljudi, ki so odgovorni za organizacijo, zapre na kakšno osamljeno lokacijo za nekaj dni –  po navadi je to cel vikend – in dela. Strateško načrtovanje mora skoraj obvezno moderirati strokovnjak za facilitiranje skupinskih procesov, kar je izjemno zahteven posel. Le taka klavzura, torej dovolj dolga in pod vodstvom veščega facilitatorja, lahko da rezultate, ki bodo kakovostni in obenem zavezujoči. Zaradi narave procesa in zavezanosti, ki pri skupinskem delu nastane. Na strateškem načrtovanju se mora najprej ustvariti primerno vzdušje in primerni odnosi med ljudmi, kar se nikoli ne doseže na hitro in na silo. Proces ustvarjanja primerne “klime” v primeru, da imajo ljudje medsebojne probleme, pa traja še dalj časa, če se sploh ustvari.

Samo pesek v oči

Tale medijsko razvpita klavzura nima prav ničesar kar je potrebno, da strateško načrtovanje uspe. Skupina, po domače rečeno “skreganih” ljudi, ki se svojih notranjih razprtij sploh niso dotaknili, se je torej za en sam dan zaprla nekam in sestankovala. Po moje tudi brez facilitatorja. Mediji ga ne omenjajo, a najverjetneje je bil to kar predsednik vlade, ki pa je svoje facilitatorske spretnosti že pokazal, ko so pomotoma “odprli sejo vlade za javnost”. Sam si nikakor ne morem predstavljati, da bi nekaj kriznih ministrov koalicije in predsednik DeSUSa, v stanju neenotnosti v kakršnem so sedaj, lahko v enem dnevu naredili kakršenkoli kvalitativni preskok in dosegli zavezo za uresničevanje. Nemogoče, že zaradi načina izvedbe. Zato je bilo tole “klavzurno” zapiranje samo metanje peska v oči javnosti. In nič več.

Foto: PhotoXpress