Klavrn odnos do slovenske kulture in državnih simbolov

Prešernovi nagrajenci 2018 Foto: BoBo
Prešernovi nagrajenci 2018 Foto: BoBo

Letošnji slovenski kulturni praznik bo očitno že zaradi izbire nagrajencev Prešernovega sklada spet v znamenju škandala, predvsem zaradi dejstva, da se je uničevanje slovenske zastave, kar je po zakonu tudi kaznivo, znašlo v kategoriji umetniškega dosežka.

Ne glede na to, da z razmerami v državi marsikdaj nismo zadovoljni, prav tako tudi ne z obstoječimi državnimi simboli, to ne pomeni, da lahko uničevanje slovenske zastave, kot je to razvidno s fotografije Simone Semenič, razglašamo za umetniški dosežek, vreden ene najvišjih nagrad na državni ravni. Gre torej za povsem napačno sporočilo upravnega odbora Prešernovega sklada.

Nasploh pa nas lahko žalosti, da so se standardi za ocenjevanje dosežkov na področju kulture v zadnjem času pod vplivom t. i. kulturnega marksizma tako spremenili, da je t. i. alter kultura s svojimi dostikrat tudi povsem bizarnimi izdelki postala nekakšen zgled umetniškega izražanja. Spomnimo se samo afere Strelnikoff konec devetdesetih let, ko se je pojavila zgoščenka istoimenske skupine, na njej pa naslovnica z brezjansko Marijo in podgano. Mnogi so to že takrat opravičevali kot »umetniški dosežek«.

Krščanski forum SDS zato izraža razočaranje, a ne toliko nad ravnanjem letošnje nagrajenke, pač pa nad izbiro upravnega odbora Prešernovega sklada. Le kaj bi na to izbiro dejal največji slovenski poet, po katerem se imenuje najbolj prestižna slovenska nagrada za področje kulture?