Je lahko dober Musliman le slab Musliman?

V nedeljo, 31. oktobra 2010 smo bili priča enemu najhujših napadov na Kristjane v zadnjem obdobju. V katoliški katedrali v Bagdadu so teroristi med mašo hladnokrvno pobili Kristjane, ki so jih označili za nevernike. Umrlo je več kot 50 ljudi samo zato, ker so bili Kristjani.

V zadnjem času poteka v Nemčiji tudi dokaj obširna debata glede multikulturnosti tamkajšnje družbe in neuspešnega procesa integracije tujcev v nemško družbo. Na to je jasno opozorila v tistem znanem govoru, nemška kanclerka Angela Merkel, ki je izjavila, da je koncept ‘Multikulti’ spodletel.

Zavračanje razuma pri razumevanju Boga

V začetku novembra se je na Thomas More Collegu v Merrimacku, New Hampshire (ZDA) odvijala zanimiva debata o Islamu. Govornika sta bila filozof in apologet Peter Kreeft, profesor filozofije na Boston Collegu ter mednarodno priznan akademik in kritik Islama, Robert Spencer. Celotno debato si lahko ogledate tukaj.

Med drugim se je Spencer strinjal s Kreeftom, da bi želel najti verzijo Islama, ki zavrača zatiranje vere, zatiranje in zlorabljanje žensk ter uporabo nasilja. In doda: »Študiral sem izvirne materiale – Koran, avtentične hadite, ki so jih sprejeli vsi Muslimani, ter proučevanja najbolj avtoritativnih akademikov v Islamskem svetu, vendar moram z obžalovanjem reči, takšen Islam ne obstaja. Želim si, da bi… Obstaja veliko Muslimanov, ki niso udeleženi v Jihadu in podpirajo versko svobodo, vendar s tem delujejo kot Katoličani, ki prakticirajo kontracepcijo ali podpirajo legalizacijo splava. S tem kljubujejo svoji veri, ker nimajo avtoritete, da bi jo reformirali.« Peter Kreeft je med drugim v povezavi z nagovorom papeža Benedikta v Regensburgu in njegovo primerjavo med islamsko in kalvinistčno teologijo izpostavil, da obe »na koncu, zavračata uporabo razuma pri poskusu razumevanja Boga. Na Zahodu je to peljalo do modernega sekularizma, kot je to izpostavil papež Benedikt. Med Muslimani je to vodilo do smrti filozofije. V nekem globljem smislu sta Islam in Zahod medsebojni zrcalni sliki.«

Islam – tabu tema na Zahodu?

Seveda je problem večplasten in ga ni mogoče označiti le črno-belo. Vendar nalijmo si čistega vina. Res je, da islamski fundamentalisti  predstavljajo manjšino in fundamentalistični terorizem predstavlja zlorabo vere. Nenazadnje se in so se skozi zgodovino pojavljale zlorabe vere tudi v Krščanstvu in drugod. Kljub vsemu pa se zdi, da je vprašanje verskega nasilja, ki je še posebej navzoč v islamskem svetu, na Zahodu nekakšna tabu tema. Ne provocirajmo muslimanov, bodimo strpni, tolerantni …Vse lepo in prav. Vendar je vprašanje, koliko tovrstnih prizadevanj obstaja na drugi strani, recimo v najbolj ortodoksnih muslimanskih državah. Če želimo živeti v sožitju in spravi, potem mora biti spoštovanje vzajemno, obe strani morata spoštovati temeljne norme in civilizacijske standarde. Ko nekdo na eni strani sveta grozi z zažigom Korana, je nedopustno in prav grozljivo, da na drugem koncu sveta ljudem, ki zato niso nič krivi, in zgolj zato ker so pripadniki druge vere, grozi maščevanje muslimanov in grožnje s smrtjo. Enako velja za karikature. Strinjam se, da gre za nepotrebno provokacijo in nespoštljivo dejanje. Vendar, za Božjo voljo, ne iskati maščevanja zato na nedolžnih ljudeh. Velja seveda obratno. Za teroristična dejanja islamskih skrajnežev ni dopustno kriviti vse Muslimane.

Odgovornost verskih in posvetnih avtoritet

Vprašanje pa je, koliko tudi Muslimani sami ostro obsojajo umore nedolžnih ljudi, samo zato, ker so pripadniki druge vere, oziroma s(m)o z njihovega zornega kota neverniki. Dejstvo je, da Muslimani nimajo osrednje verske avtoritete kot jo denimo pozna Katoliška cerkev. Spomnimo tudi na vlogo iranskega predsednika Ahmadinejada  in njegove pogosto hujskajoče in nestrpne, predvsem antisemitske govorice, uperjene zoper Izrael in tudi zoper Zahod. Gre nenazadnje za legitimno izvoljenega predstavnika iranskega ljudstva. Ne gre za neko fundamentalistično skupino, ki si je uzurpirala oblast in terorizira svoje prebivalstvo. Tovrstne agitacije vsekakor ne vzpodbujajo verskega dialoga in prizadevanja za mir.

Bobu bob ali Jihadu Jihad

Več kot očitno je, da je vsaj del muslimanskega sveta povsem neuspešen pri preprečevanju terorističnih napadov in pri omejevanju verskega fundamentalizma. Najbolj preprosto je reči, da je velik del odgovornosti potrebno pripisati Zahodu in njegovemu odnosu do muslimanskih držav oz. držav tretjega sveta. Gotovo je tudi to lahko del širšega in kompleksnejšega problema. Vendar sam menim, da morajo Muslimani najprej sami vzpostaviti verske avtoritete, ki bodo dale bolj jasno vedeti, da so ravno takšni fundamentalistični izpadi izrazi nevere in kršenje Božje postave. Sam nisem strokovnjak za muslimansko teologijo, želim pa verjeti, da islamska vera sama po sebi ni nasilna. In da je lahko dober Musliman tudi resnično dober. Saj vendarle Muslimani, Kristjani in Judje častimo istega Boga.  Svet pa si mora nehati zatiskati oči in reči bobu bob ali Jihadu Jihad.

Viri:

http://www.patheos.com/Resources/Additional-Resources/Out-of-Iraq-Blood-and-Forgiveness.html

http://www.thomasmorecollege.edu/blog/2010/11/08/peter-kreeft-and-robert-spencer-engage-in-lively-debate-on-islam/

http://www.youtube.com/watch?v=CP5v7oFq_JE

Foto: Wikipedia