Za javne zadeve, tudi za politiko, sem se kot amater zanimal od otroških let. Spominjam se, kako so se ljudje v moji vasi veselili, ko je na volitvah, tik pred vojno, zmagal Korošec. Samo iz ene hiše ga niso volili.
Druge volitve, ki jih pomnim, so bile, ko je bilo treba voliti ali Tita ali kralja Petra. Moj oče je rekel, te volitve niso pravične. In iz naše vasi ni šel na volišče nihče. V takratni Ljudski pravici, ki smo jo brali, pa je pisalo, da smo vsi za Tita. V javnosti se je začela uveljavljati laž in prevara.
Tretje volitve so prinesle samostojno Slovenijo
V času osamosvojitve smo spet volili. Tokrat z veseljem ter upanjem in spet je zmagala (Koroščeva) Ljudska stranka (LS), ki smo jo, skupaj z dotedanjim predsedstvom in skupaj s celotnim njenim programom, preimenovali v Krščansko demokracijo (SKD). Ali je bilo preimenovanje modro oziroma potrebno, bo kdo drug vedel bolje presoditi. A eno je gotovo, evropska krščanska demokracija je v tistih desetletjih po drugi vojni obnovila in gospodarsko utrdila zahodno Evropo. Bila nam je za vzgled in z našim novim imenom smo bili dobro prepoznavni. Smo pa tudi pri nas, v okviru Demosa seveda, zmagali in Evropa nas je prav zaradi tega sprejela. Mene je v tistem času doletela čast, da sem postal ljubljanski župan, zato so nam bila vrata povsod široko odprta. Mesto Ljubljana je bilo v tistem času po Evropi in celo v širšem svetu, v splošnem pomenu besede, dokaj znano.
V Demosu pa so kaj hitro nastajale težave. Nekatere druge stranke, zlasti posamezniki v njih, zvesti učenci Staneta Dolanca, ki je svoj čas učil, da bodo Sloveniji vladali samo komunisti in nihče drug, niso mogli sprejeti, da se je v okviru Demosa uveljavila krščanska demokracija SKD). In pričeli so ga rušiti. Moj dober prijatelj (že iz socialističnih časov) Jože Pučnik, predsednik Demosa, je prihajal na pogovor, z željo seveda, da bi mu pomagal urejati razmere med strankami, ki so sestavljale Demos – (o tem sem podrobneje spregovoril v knjigi Od vrtnarja do župana). A moje prizadevanje z ohranitev Demosa ni uspelo, razen v Ljubljani, kjer smo ga obdržali še do leta 1995.
Kmalu po tistem je nastala nova stranka, s starim imenom Ljudska stranka (SLS)
To ime je bilo tedaj prosto, a spet privlačno. S tem je bila razdeljena močna SKD. Že sem nekaj zapisal, da je to bila dodatne nesreča za državo Slovenijo. V teh razmerah sem se trudil, da bi na nek način spet združili obe krščanski stranki – SKD in SLS. Imel sem zaslombo pri Peterletu, predsedniku SKD, in tudi v mestnem Demosu, ki je pod vodstvom dr. Lojzeta Marinčka, kljub razpadu centra, deloval enovito in sicer vse do konca mojega mandata. Glede združitve sem se dogovarjal tudi z Janezom Podobnikom.
Ko se je ideji priključil še dr. Andrej Bajuk, se je zamisel uresničila in stranki sta se združili, seveda z novim imenom obeh strank. SKD je prinesla k novi združeni stranki celoten svoj prvotni in delno dopolnjeni program , svoje lastništvo s lepimi prostori vred in celotno članstvo, ki je še vedno bilo številčno. Z namenom seveda, da smo naredili nekaj dobrega, da bomo vendar ohranili našo krščansko demokracijo, čeprav pod drugim imenom, sem se s celotno družino odpravil na počitnice na jadransko morje, na Cres, v samostan, k slovenskim sestram benediktinkam, kamor smo že nekaj zaporednih let hodili skupaj z družino dr. Andreja Capudra.
Preden smo počitnice zaključili je zazvonilo. Iz Ljubljane se je oglasil dr. Andrej Bajuk: »Pridita in pomagajta, jutri bom ustanovil novo stranko. Če hočemo ohraniti ideje krščanske demokracije moramo to narediti.«
Kaj je sedaj to, smo se spraševali. Pa je Andrej Capuder, ki je takrat bil v središču političnih dogajanj, kar izstrelil: »Bal sem se težav in res, kaj hitro se je izkazalo, da nismo za skupaj. Vodilni ljudje iz nove LS so daleč od SKD. Pojdiva in pomagajva!«
Ustanovili smo Novo Slovenijo
In res, naslednje jutro, bila nedelja, sva zapustila najine soproge, Andrej Majdo in jaz Olgo, skupaj z najinimi otroki vred – pri nas jih je bilo šest, pri njih trije –, in se odpeljala v Ljubljano. Prišla sva pravočasno in sva v dvorani Zdravstvenega zavoda, na Miklošičevi 24, prisostvovala ustanovitvi Nove Slovenije – nove stranke s staro vsebino. Nove stranke, da bi po dejavnosti in tradiciji ohranili izvirno krščansko politično misel, skupaj z novimi pridobitvami v slovenski in evropski demokraciji.
Poznejši politični razvoj je nazorno pokazal, da krščanske demokracije v povezavi z novo LS ne bi bilo mogoče ohraniti. Ne samo zaradi posameznih dogodkov, ki so bili neugledni sami po sebi, ampak tudi zaradi povsem tujih pogledov na družbeno ureditev in nekaterih njihovih voditeljev, ki so se celo deklarativno odpovedovali krščanskemu izhodišču.
Vsega tega Žiga Stupica očitno ne pozna ali ne upošteva
Zato me je, celo v Časniku.si, dne 14. septembra 2019, po krivici in vneto zmerjal. Očital mi je mojo trditev, da je Nova Slovenija – krščanski demokrati naslednica izvirne slovenske krščanske demokracije. Tiste stranke, ki se je v Krekovih časih imenovala Ljudska stranka. Datumi, ki jih navaja za vse spremembe, so gotovo pravilni, a meni je šlo in gre, tudi danes tako mislim, za vsebino, ki sem jo zagovarjal in vanjo verjel.
Ko se danes politična zmeda med ljudmi in v celoti samo poglablja, spet izražam mnenje, da je Nova Slovenija, ki je svojemu prvotnemu imenu dodala krščanski demokrati, edina naša slovenska stranka, ki ima svoje korenine med ljudmi in v politični zavesti, od Krekovih časov naprej. Stranka je prebrodila hude preizkušnje in si spričo razmer spreminjala ime, ne pa vsebine in zasidranosti v narodu, da je to tista prava zares naša stranka. Bila je vseskozi pod udari – najprej od okupatorja, ki jo je z vso silo uničeval, ko je preganjal in zapiral duhovščino, steber slovenske zavesti, funkcionarje stranke in njeno celotno civilizacijsko dejavnost. Kmalu po okupaciji so po njej udarili pri Stalinu izšolani komunisti in so strankine voditelje pri okupatorju kaj radi ovajali in kaj kmalu tudi sami sistematično preganjali, ustrahovali in pobijali. Kako je potem bilo po drugi vojni, je že veliko napisanega.
Žiga Stupica, ob vsem vašem trudu, da jemali ugled NSI, se ta krepi
Ljudem, ki hočejo spoznati ter razumeti, kako je »napredna ljudska oblast« uničevala vse, kar je dišalo po prejšnji politični ter civilizacijski naravnanosti našega naroda, na tem mestu ni treba posebej omenjati. Veliko je že napisanega in dosegljivega.
SKD, z vsemi novimi imeni, pa niso uničevali samo komunisti in njihovi potomci. Enako in dosledno je trn v peti tudi novim nastajajočim strankam vseh vrst. Med njimi so tudi takšne, ki so si svojo veljavo utrjevale ravno s pomočjo SKD.
Ob vsem tem uničevanju krščanske demokracije je Nova Slovenija tu, se krepi, ima jasne ter za vse Slovence perspektivno naravnano politično usmeritev. Vodijo jo mlajši ljudje, z Matejem Toninom na čelu. To so ljudje, ki so primerno šolani, seznanjeni z novimi pridobitvami na vseh družbenih področjih, predvsem pa so pošteni in dobro namerni. Z veseljem sem njen član. Številne druge stranke, ki jih v Sloveniji imamo, si morajo med nami Slovenci šele utrditi, dokazati svoje politično zrelost in pošteno javno delovanje. Srečno v nove čase.
