Vzgoja za vrednote ali Učna ura pod cvetočo češnjo

Dne 11.04.2011 ob 19. uri sta v Galeriji Družina Ljubljana predstavili svojo novo knjigo – priročnik Vzgoja za vrednote ali Učna ura pod cvetočo češnjo avtorica profesorica Helena Alenka Bizjak in ilustratorka akademska slikarka Anka Hribar Košmerl.

Knjiga je izšla pri Socialni akademiji v okviru zbirke knjižic Družbena odgovornost. Na okrogli mizi so sodelovali avtorica in ilustratorka ter Mojca Perat s Socialne akademije, ki je pogovor tudi vodila. Uvodnik h knjigi je napisal doc. dr. A. Jamnik.

Knjiga govori o vrednotah, ki rastejo iz korenin naše narodne samobitnosti in maternega jezika. Naša srednješolska mladina je v glavnem duhovno osiromašena, saj so bile v preteklosti krščanske vrednote in kreposti izrinjene iz učnih načrtov. Mladostnik pa hrepeni po notranjih spoznanjih Duha, ker je puberteta čas, ko spoznava samega sebe. Knjiga govori tudi, kako priti do tega spoznanja s pomočjo sprostitve, meditacije in molitve, o lastnostih duhovno ozaveščenega učitelja, o tem, da je otrok mojster čutenja, o disciplini v razredu, o domovinski vzgoji, o tem, da morajo biti možgani delavnica in ne skladišče in še o čem.

Sodobna šola naj bi temeljila na naslednjih poudarkih:

1.Duhovno življenje omogoča mladini, da si postavi vprašanja o smislu svojega bivanja, o tem od kod sem prišel, kdo sem in kam grem. Mladostnik išče odgovore na vprašanja svoje vere in moralnega odločanja. Predmet Religija in etika bi bil nujno potreben na ravni osnovne in srednje šole, saj temeljno poznavanje krščanstva in drugih verstev spada k splošni izobrazbi. Prav tako je nujno, da se učenci in dijaki seznanijo s temeljnimi vprašanji etike.

V šoli naj bi se poleg izobraževanja za splošno izobrazbo in poklic vzgajalo tudi za plemenito življenje v skupnosti, mladostniki naj bi se učili tudi, kako bivati s samim seboj za sedanjost in za večnost (po Delorsovi Komisiji za izobraževanje za 21. stoletje).

2.Na krščanskih vrednotah temelječa vzgoja naj uči ne le za uspešno bivanje na tem svetu, ampak tudi na onem svetu. Zato je avtorica v začetku pouka slovenskega jezika izvajala pet minutno sprostitev, pred šolskimi ali kontrolnimi nalogami pa daljšo sprostitev ob glasbi s pozitivnimi mislimi. Tako so doslej nepriljubljene ure slovenskega jezika z meditacijo in sprostitvijo postale zanimive in ustvarjalne. Šolske naloge so bile napisane v lepšem jeziku, bolj tekočem izrazu s poglobljeno vsebino (nekaj teh nalog je v drugem delu knjige, ki naj bi izšla v bližnji prihodnosti). Spomin na učne ure na šolskem  vrtu pa nekdanje učence še danes navdajajo s pravo pomladno zaljubljenostjo.

Bl. Anton Martin Slomšek je vedel, da moralna in narodno-kulturna prenova živi in pade skupaj z mladino. Svoj vzgoji cilj je izrazil lapidarno: »Naše šole ne smejo biti le učilnice, temveč tudi vzgajališča, v katerih naj bi se vzgajali dobri državljani in nebeščani.« Glavni stebri Slomškove vzgoje so bili družina, šola in Cerkev. Na prvo mesto pa je redno postavljal vzgojo v družini. »Kar dobra mati v hiši v srce zasadi, ne usahne vse žive dni.« In še je dejal: »Kaj pomaga veliko znati, pa se slabo zadržati –  glave prebrisane, srca pa grdega biti?«

3.Bolj naj bi se poudarjala domovinska vzgoja, ki je bila do sedaj zanemarjena, popravili naj bi se učbeniki v okviru zgodovinskih resnic, potrebno bi jih bilo poenostaviti. V nasprotju s tem nova Bela knjiga o našem šolskem sistemu poudarja vzgojo za dobro kariero, tekmovalnost, kako postati dober poslovnež ipd. Domovinska vzgoja naj bi dijake vzgajala tudi v ljubezni do slovenskega jezika, saj smo Slovenci ljudje Besede (psl. slovo pomeni beseda). Slovenski jezik je eden najlepših na svetu kakor trdi jezikoslovec Stanislav Škrabec, saj ima dvojino in je lepo zveneč. Družina, celica naše družbe, se vedno začenja v intimnosti dvojice. Šele nato se razširja v množino. Anton Martin Slomšek pravi:

            »Sveta vera naj vam bo luč,

            božja beseda pa ključ

            do zveličavne narodove omike.«

Foto: Miha Dolenc