Dogaja se kot po tekočem traku, na katerega vstopa več ali manj podobna prtljaga. Na videz različna, v resnici pa enakih dimenzij, enakih barv, z vsebino, ki bi ob odprtju razkrila vso umazanijo in zadah. Večer s »Pogledi« na ekranu so bili prava podoba tega; znani obrazi, vaški sodni zbor, ki se je zbral zato, da bi križal, pljuval in zasmehoval.
/ .. /
Glavna govorca sta bila najbolj prizadevna in v strahu, da jima kdo izmed njih po naključju le ne bi pokvaril povprečja, sta komaj lepila stavek s stavkom. Neverjetno! Človek se vpraša, ali smo pred tolikimi leti res – nekaterim izmed njih, da ne bo pomote! – ploskali ob tiskovnih konferencah, ali je mogoče, da četudi bi bil »obsojenec« česa kriv, tako nizkotno sramotijo kolega, s katerim so dneve in dneve v tistih časih delili dobro in hudo. Mar res človek lahko tako poceni proda svojo dušo, je mogoče, da skuša imeti ta isti narod tako daleč za norca, da upa na njihov glas v prihodnosti, kot se jim je nekajkrat po nerodnosti zareklo, za kaj pravzaprav gre pri vsej stvari?
/ … /
Več: sds.si
