Obstaja določena verjetnost (približno 1 proti 100), da boste umrli za posledicami avtomobilske prometne nesreče. Verjetnost, da boste umrli v letalski nesreči, je približno 1 proti 50.000. Čeprav je cestni promet krepko bolj nevaren od letalskega, se ljudje praviloma bolj bojijo letenja z letalom kot vožnje z avtomobilom ali kolesom. Tudi mediji veliko več pozornosti posvetijo letalskim nesrečam kot avtomobilskim.
V višarski žičnici sem delil kabino s srbsko družino (pretežno ženskega spola). Mama je bila vsa trda od strahu, očitno se je bala višine. Verjetno bi je bilo še bolj strah, če bi letela z letalom. Spopad statistike in strahu se bo predvidljivo končal s porazom prve, si mislim. »Ne bojte se, tukaj ste na varnem, duhovnik sem,« poskušam sprostiti napeto ozračje. Tudi to ni pomagalo.
Gospodinja v župnišču se je pritožila nad slabo obiskanim sejmom v Trbižu: »Ljudi je strah.« »Česa?« sem se začudil. »Saj veste, atentat v Parizu, pa napovedi bližnjevzhodnih teroristov, da bodo udarili v Rimu. Pravkar sem slišala, da so Avstrijci v stanju pripravljenosti, možen je teroristični napad na Dunaju…«
S težavo sem ji sledil. Pariz, Rim, Dunaj… in trbiška tržnica? Kje je tu logika?
Logika je in to železna. Terorist je zmagal v trenutku, ko je ljudi prestrašil. Neposredni učinki terorističnih napadov, tudi kadar so znatni kot na primer leta 2001 v Združenih državah ali preteklega novembra v Parizu, niso pomembni. Prvenstveni cilj terorista je zasejati zmedo in strah. Če so bližnjevzhodni teroristi z grožnjami Rimu in Dunaju spremenili potek sejma v Trbižu, so dosegli svoj cilj, ne da bi izstrelili en sam naboj. Zmaga teroristov je, če preženejo ljudi z rimskih ulic in s Trga svetega Petra v Vatikanu.
Možno je seveda tudi, da sta trbiški sejem in Trg svetega Petra taka kot vedno, pač pa ju opazovalci vidimo skozi oči novic o terorizmu. To je celo najbolj verjetna razlaga. Zato se velja spomniti dveh preizkušenih rekov. Prvič, ne gre verjeti vsemu, kar človek vidi na televiziji ali prebere v časopisu. Drugič, najbolj se je treba bati strahu samega.
Morda bo v teh prazničnih dneh komu bolj ljuba modrost dobrega vojaka Švejka: Predvsem pa brez panike! Strah in tesnoba sta slaba svetovalca, če se jima prepustim, bom povsod videl nevarnost in ne bom več zaznal lepega in dobrega, ki me obdaja.
