V kontekst urejevanja povojnih morišč sodijo Jezusove besede: »Gorje vam, ker zidate grobnice prerokom, ki so jih vaši očetje umorili! S tem izpričujete in potrjujete dela svojih očetov, kajti oni so jih umorili, vi pa jim zidate.« (Lk 11, 47-48).
Zavračamo mnenje Komisije, da sta bila naša Izjava in naš odnos do Komisije ali še manj do župnika nekorektna. Za župnika smo le zapisali, da nam je nerazumljivo njegovo stališče v odnosu do svojcev žrtev. Ali je kritično stališče do kogarkoli vprašljivo? Seveda če predsednik (in člani?) meni, da ima le on vso pravico postavljati zakone, jih tolmačiti in obiti tiste, ki jih zadevajo, potem bi morali biti pač vsi tako ali drugače prizadeti tiho. Pri nas se žal še marsikje ohranja stara totalitarna miselnost, da imajo le »organi« vse prav. Demokratično razmišljanje pa vključuje tudi kritičen odnos do Komisije – pa tudi do drugih vladajočih in uradujočih, saj so postavljeni v imenu ljudstva z nalogo, da spoštujejo in branijo legitimne pravice vseh državljanov. V tem je bistvo našega kritičnega zapisa.
Glede na to da pa je zapisano stališče Komisije pristransko, obžalujemo in ne sprejemamo tega, da Komisija razmišlja in deluje ignorantsko v odnosu do svojcev žrtev. Takemu odnosu botruje tudi omenjeni Zakon, na katerega se Komisija sklicuje in smo ga že večkrat označili kot pomanjkljiv in neprijazen do svojcev žrtev. Ne pozabimo, kako je vodstvo Komisije obravnavalo žrtve Hude jame in kakšni so bili začetni izvedbeni načrti za pokop! Šele na pritisk svojcev žrtev in pristojnih civilnih organizacij se je odnos – sicer le delno – spremenil. Da naj bi začasen pokop dobil še betonski spomenik, je težko razumeti kot začasno, še manj kot voljo svojcev. Da je treba spoštovati stališče svojcev je zelo jasno povedala na Teharjah 1. oktobra tudi predstavnica Nove slovenske zaveze v nagovoru, ki je izzvenel zelo občuteno in v iskanju polne resnice žrtev.
Latinci so seveda dejali, da se o okusih ne diskutira, vendar so imeli v mislih druge okuse ne pa stališče do grobov. Po bitkah so premagancem dovolili, da sami pokopljejo svoje mrtve. V kontekst urejevanja povojnih morišč pa bolj sodijo Jezusove besede: »Gorje vam, ker zidate grobnice prerokom, ki so jih vaši očetje umorili! S tem izpričujete in potrjujete dela svojih očetov, kajti oni so jih umorili, vi pa jim zidate.« (Lk 11, 47-48). Ni pa tu odveč tudi stavek iz latinskega govora: »Kako dolgo Katilina boš še izrabljal našo potrpežljivost?«
Društvo Združeni ob Lipi sprave, zasl. prof. dr. Janez Juhant
