V oddaji Pogledi Slovenije, ki je bila pred kratkim na RTV Slovenija, se je voditelj Uroš Slak pogovarjal z uspešnimi slovenskimi podjetniki. Predstavljena so bila njihova podjetja, poslovanje, načrti, cilji. Zanimive in prav navdušujoče zgodbe, velikansko nasprotje zgodbam o propadlih slovenskih podjetjih in marsikaterih malopridnih podjetnikih, ki jih je v zadnjem času žal, veliko v naši ljubi domovini. Gostom v oddaji je moderator med drugimi postavil tudi vprašanje ali bi hoteli prevzeti vodenje države, torej biti predsednik vlade. Eden med njimi je odgovoril nekako tako, da tega sicer raje ne bi sprejel, če pa že, bi hotel državo voditi tako učinkovito kot svoje uspešno podjetje. Politične stranke bi pa kar ukinil. Pri tem odgovoru mu je šlo sicer malo na smeh in tudi drugim v televizijskem studiu, vendar sem se nekoliko zamislil. Zdi se mi razumljivo, da uspešen podjetnik, če si sebe zamisli kot voditelja države, prenaša svoj miselni vzorec vodenja podjetja tudi na raven vodenja države. Ali je mogoče primerjati uspešno vodenje podjetja z uspešnim vodenjem države? Ali si je mogoče zamisliti državo kot podjetje?
Voditi podjetje in voditi državo
Nekateri elementi vodenja podjetja se zdijo primerljivi z vodenjem države. Tako kot pri vodenju podjetja se morajo tudi pri vodenju države voditelji ukvarjati z načrtovanjem, programi in plani, s postavljanjem ciljev, financami, z odločanjem, poverjanjem nalog, preverjanjem doseženih rezultatov in še čim. Upravičeno si lahko želimo, da bi te veščine obvladali tako dobro kot uspešni podjetniki. Vodenje je nedvomno posebna in neizmerno pomembna veščina, za katero je treba imeti veliko talenta in veliko znanja. Znanstvena in strokovna izobrazba praviloma teh veščin ne dajeta, zato mnogi, sicer dobri strokovnjaki, še niso dobri voditelji. Pri vodenju države je za razliko od vodenja podjetja še ena velika razlika: država ne more biti last posameznikov ali skupin. Država je najširši dom njenih prebivalcev in njeno vodenje mora biti njim kar najbolj v prid. V zgodovini in v sedanjem času poznamo v svetu različne sisteme za vodenje države, od skrajno avtoritarnih do demokratičnih. Osebno sem prepričan in upam, da tako misli večina mojih sodržavljanov, da je naprednejše demokratično vodenje. V ta vzorec vodenja države neizogibno spadajo politične stranke in parlament, obenem pa je zaradi tega demokratično vodenje države veliko zahtevnejše kot vodenje podjetja.
Skušnjave in možni učinki avtoritarnega vodenja
Izjave in opazke o demokraciji in političnih strankah, četudi morda izrečene v šali, imajo še posebno težo v kriznih časih. Ko narašča brezposelnost, ko narašča revščina, ko prihajajo na dan napake in zlorabe oblasti, se pojavljata tudi obup in nezadovoljstvo z neučinkovitim vodenjem države. V predstavah in željah ljudi lahko začno vstajati liki učinkovitih voditeljev, ki bi »vzeli stvari v svoje roke in naredili red«. Zgledi iz zgodovine, še posebno evropske v 20. stoletju, nam kažejo do kašnih voditeljev in kakšnega vodenja lahko pride, če zataji demokracija.
Se lahko učimo samo na napakah?
Ob pregovoru »na napakah se učimo« morda preveč pozabljamo na učenje iz dobrih primerov ali »dobrih praks«. Napak pri vodenju podjetij ali države, ki jih je tudi v naši domovini, še posebno v zadnjem času kot vse kaže veliko, sicer ni dobro pometati pod preprogo, vendar verjamem, da bi z odkrivanjem dobrih praks lahko veliko dosegli tudi pri razvoju gospodarstva in vodenju države. Tudi v omenjeni TV oddaji so bili odlični primeri. Ali so se voditelji kaj naučili iz njih? Ali so bili uspešni podjetniki kdaj gostje predsednika Vlade Republike Slovenije ali vsaj katerega od ministrov? Upajmo, da jim bo država v prihodnje vsaj omogočala uspešno delo. Slišali smo lahko, da doslej ni bilo vedno tako.
Foto: Državni zbor
