Psihoterapija

psihoterapija 2Kadar ocenjujemo, kakšna predstava o psihoterapiji je prisotna v javnosti, lahko rečemo, da se giba od podcenjevanja do idealizacije. Medtem ko nekateri verjamejo, da je psihoterapija nesmiselno psihološko razglabljanje, pa drugi vidijo v psihoterapiji vsemogočno orodje, metodo, ki jim bo pomagala, da postanejo idealne osebnosti. Tako eni kot drugi verniki oblikujejo stališča na osnovi tega, kako je psihoterapija predstavljena v filmih in TV nadaljevankah.

Sodobna psihoterapija predpostavlja, da v ozadju vsakega človeškega obnašanja obstaja logika. Tudi takrat, ko je neko obnašanje popolno iracionalno in nesprejemljivo. Govor je o iracionalnih logikah, ki so nasprotne zdravemu razumu ali racionalnosti. Običajno ljudje, ki se pritožujejo nad nekim svojim iracionalnim obnašanjem, ne prepoznajo, kaj šele razumejo tisto notranjo logiko, ki je vzrok nekega iracionalnega obnašanja. Psihoterapevti so nekakšna vrsta strokovnjakov za prepoznavanje in odkrivanje notranjih iracionalnih logik. A do teh odkritij lahko pridejo samo v sodelovanju s klientom. Če klient resnično želi spremeniti svoje obnašanje, mora spremeniti notranjo logiko. Da bi se to zgodilo, jo mora uvideti, najti prepričanja, iz katerih je ta logika sestavljena, in na koncu tudi sam spoznati, da so ta prepričanja in predpostavke v osnovi iracionalni. Ves ta postopek se v številnih različnih psihoterapevtskih šolah imenuje uvid.

Čeprav uvid sam po sebi ni zadosten pogoj, da pride do spremembe obnašanja, je vsekakor zelo važen korak. Sprememba se običajno prične tako, da klient odkriva, da nekaj ni resnica, čeprav mu še ni jasno, kaj točno ni resnično. Tipično je, da uvid v iracionalno logiko pripelje do nekega notranjega konflikta med dvema deloma osebnosti: med tistim delom osebnosti, ki še naprej zastopa iracionalno logiko, in novim delom osebnosti, ki o danem problemu začenja misliti racionalno.

V psihoterapijskem procesu ta novi, racionalni del osebnosti vse bolj krepimo, dokler v celoti ne prevlada in prevzame kontrole nad celotno osebnostjo klienta.

Sodobna psihoterapija je dogovorni, pogodbeni odnos med klientom in psihoterapevtom. Od klienta se zahteva, da definira problem, ki ga muči, in cilj, ki ga želi v procesu terapije doseči. Od psihoterapevta pa se pričakuje, da odkriva logiko in uporablja tiste tehnike in intervencije, ki bi lahko klientu pomagale, da doseže svoje cilje. Najvažnejši je odnos med psihoterapevtom in klientom, v katerem se psihoterapevt postavlja v službo ustvarjanja in doseganja tistih ciljev, ki jih klient želi doseči. Delujoč iz pozicije spoštovanja in samospoštovanja, psihoterapevt ustvarja odnos, v katerem se klient počuti varno, tako da zmore govoriti o svojih najglobljih skrivnostih brez strahu pred prezirom in zavrženostjo.

Vse raziskave so pokazale, da je najboljše zdravljenje duševnih motenj takrat, ko poleg zdravil uporabljamo psihoterapijo. Zato je psihoterapija zelo pomembna, pravica do nje je del univerzalnih človekovih pravic o zdravljenju.

Prevedel Robert Šifrer. Prvič objavljeno na portalu politika.rs. Objavljeno z dovoljenjem avtorja, več o Zoranu Milivojeviću lahko preberete na povezavi.