Pritiski na Igorja Pirkoviča na TV Slovenija

Odzivam se na podlagi zapisa v časniku Večer, za katerega z veliko verjetnostjo sklepam, da vsaj v bistvenem korektno poroča o obravnavi pogojno rečeno “zadeve Thompson” v vaši ustanovi. Naj dodam, da od slovenskih TV postaj že dolgo daleč največ spremljam prav vašo. Sporočam, da sem neprijetno presenečen nad odzivom, ki ga sodeč po članku mariborskega časnika doživlja gospod Igor Pirkovič zaradi svojega intervjuja in prispevka v Tedniku pred 8 dnevi. Tako neprijetno, da se počutim nagovorjenega vam kot mnenjem in pritožbam gledalcev namenjeni osebi oz. instituciji sporočiti svoje stališče. Stališče, ki ga lahko razumete tudi kot protest. Namreč – imam posebej dobro mnenje o omenjenem prispevku in sem prepričan, da je zadnje, kar si gospod Pirkovič zasluži, nekakšna hajka z grožnjo morebitnih sankcij zaradi tega, kar je predstavil v tem prispevku.

Kaj pa je naredil tako napačnega? Kot prvi je, vsaj kolikor je meni znano, nekoliko temeljiteje iz prve roke predstavil konkretnega človeka, uspešnega hrvaškega glasbenika Slovencem. Z intervjujem brez pretiranih namigovanj, predsodkov, vnaprejšnjih etiket. Dal je Thompsonu z dovolj inteligentnimi, neagresivnimi, a relevantnimi vprašanji na voljo nekaj minut, da se sam predstavi Slovencem. Kaj pa je v tem pristopu sploh narobe? Po mojem je narobe, obratno, prav to, da se doslej po mojem vedenju nikoli v Sloveniji kaj podobnega na TV postajah ni naredilo. Narobe je to, da ste novinarji doslej o tem človeku govorili vse najslabše, skoraj vsi po vrsti ste ponavljali floskule, da je ustaš in vsakršen ekstremist, fašist, nacist, rasist in ne vem kaj še vse, ne da bi Slovenci smeli iz prve roke izvedeti, ali se res recimo sam sklicuje na ustaštvo, ga hvali in slavi, kaj sploh o ustaštvu misli itd.

A ne- ta človek se dejansko od kakršnegakoli sklicevanja na ustaštvo izrecno distancira, sklicuje se na vojno 50 let kasneje, v kateri se je sam kot mlad fant boril in ki je po vsebini legitimna obrambna domovinska vojna. Ves njegov patriotizem, naj je komu všeč in upravičen ali ne, temelji na tej vojni, kruti, dovolj dolgi, krvavi, a legitimni vojni njegovih enot. Besedila njegove glasbe, program in scenografija njegovih koncertov nimajo niti z u opraviti z ustaštvom, niti ne pozivajo k nesprejemljivim oblikam nasilja, antihumanosti in podobnem. Nasprotno, zlasti v kasnejšem opusu je glasbenika možno ocenjevati glede na tekste skladb kot pevca vrednot, predvsem tradicionalnih in krščanskih vrednot, ki z legalističnega pogleda v ničemer, ampak prav v ničemer ne morejo biti sporna v smislu, da bi jim kdo smel preprečevati javno izražanje!

Gospod Marko Perkovič je izrazito popularen in v sosednji državi vse bolj široko priznan in cenjen glasbenik,  Če ne verjamete, si lahko na you.tube zavrtite svež posnetek, kjer 20. maja 2017 objeti prepevajo njegovo priljubljeno pesem: predsednica sosednje države RH  gospa Kolinda Grabar Kitarović, poleg nje podpredsednik hrvaške vlade in obrambni minister Damir Krstičević, njej z druge strani je nek hrvaški katoliški škof, okoli številni pripadniki vojske, pa neka glasbena skupina v mornarskih oblekah itd. Ste prepričani, da bi ti ljudje na takih položajih tako navdušeno oz. sploh prepevali pesem  nekega “spornega ustašoidnega ekstremističnega” glasbenika, nacista, fašista in rasista, kot se ga dolgo trudi predstaviti slovenski javnosti; zdaj pa v lastni ustanovi delate velik eksces, ker ga gospod Igor Pirković ni hotel predstaviti na tak (od koga neki in zakaj zaukazan?) način? Lahko bi si ogledali tudi posnetke s tekem, recimo mednarodnih tekem hrvaške nogometne reprezentance, kjer navijači Hrvaške vsi do zadnjega navdušeno pojejo prav isto Thompsonovo domoljubno pesem. Pa ja ne mislite, da so vsi hrvaški nogometni navijači ustašoidno politično usmerjeni? Pa ja ne mislite, da niso med njimi tudi sredinsko in levo misleči, ali tudi politični ignoranti oz. nezainteresirani? Zakaj torej vsi oni prepričano in goreče prepevajo “Lijepa li si”, tega v Sloveniji domnevno ustašoidnega in ekstremističnega glasbenika?

Odkod vam sploh pravica znotraj ustanove RTV SLO dirigirati in soliti pamet gospodu uredniku Igorju Pirkoviću, na kakšen način sme on videti Marka Perkovića in njegovo glasbo in na kakšen način svoj pogled predstaviti slovenski javnosti? Osebno delim njegov pogled in vrednotim kot posebej hvale vredno, da je predstavil svoj v tej deželi sicer kdove zakaj nekonvencionalen pogled kot tudi to, da je pevcu dal možnost povedati kaj o sebi iz prve roke. Preden sodimo človeka, je prav, da mu damo priložnost spoznati ga; takega, kot je. Spoznati in to nepotvorjeno, ne zlonamerno interpretirano, tudi tisto, kar ima sam za povedati o sebi in o svetu. Ljudje smo v svojih nazorih različni, ni nujno, da vsi delimo iste vrednote in jih razvrščamo po istih prioritetah. Tudi ljudje z bolj desnimi vrednotami si zaslužijo korektne netendenciozne medijske predstavitve, tako kot si zaslužimo enakovredne obravnave gledalcih različnih svetovnih, političnih in drugih nazorov. Levi enako kot desni in ti enako kot sredinski itd…

To je v Tedniku v svojem prispevku z glasbenikom Markom Perkovičem po mojem več kot dobro storil Igor Pirkovič. Tak pristop ocenjujem kot vstop v normalnost in hvalevredno osvežitev znotraj vaše ustanove. Namesto graje sem prepričan, da si avtor zasluži za prav ta prispevek eno veliko pohvalo. Z moje strani mu jo tu dajem.

Nasprotno si moje odločne graje in protesta zaslužijo številna dosedanja enostransko negativna in tendeciozna, lahko osebno sovražna in zaničljiva, torej maliciozna poročanja in komentiranja o istem glasbeniku, ki smo jih gledalci in poslušalci v Sloveniji deležni že okoli 20 let. Tudi na vaših televizijskih programih. Tega si ne zaslužimo. Gledalci si zaslužimo pristop, iz katerega je vidno, da nas spoštujete v tej meri, da nam prepuščate svobodo, da si o družbenih fenomenih lahko ustvarjamo lastno mnenje. Bogastvo in ustvarjalnost je v pluralnosti mnenj, ki izhajajo iz sposobnosti in izgrajenosti človeka za razmišljanje z lastno glavo. Ustvarjalni ljudje ne rabijo novinarjev za to, da bi sprejemali stališča namesto njih, da bi jim z drugimi besedami prali možgane. Ne želijo niti propagandnih akcij z nekim namenom, ampak so jim kvečjemu moteče.

Žal domnevam, da so bile nekatera druga medijska odzivanja v istem tednu na isto temo znotraj vaše ustanove ne samo nesprejemljivo tendenciozna, ampak programirana in usklajena s politično akcijo, ki je pripeljala do končne prepovedi koncerta. (To je razvidno tudi iz nekaterih twitov zaposlenih novinark oz. urednic v vaši ustanovi, konkretno mislim na Špelo Kožar in Mojco Šetinc Pašek). Na takšne prispevke in take pristope usmerjam svojo kritiko in protest. V vaših dnevnoinformativnih oddajah smo poslušali spet stare floskule in stara diaboliziranja konkretnega glasbenika brez vsakršnih dokazov, ne da bi se komurkoli zdelo sploh potrebno predstaviti nek dokaz za hude oz. strašne očitke ustaštva, fašizma, rasizma, spodbujanja nasilja na koncertih ipd.

Najtemeljitejša in najbolj očitna takšna tendenčna obravnava, kakršno obsojam in proti njej protestiram, se je zgodila v sredo 16. maja 2017 v Odmevih (urednica Meta Dragolič), torej nekaj dni pred terminom predvidenega koncerta in sovpadajoč s predlogom PU Maribor, da se koncert prepove. Že to sovpadanje je zanimivo ( zanimivo in posebej sporno je tudi iz omenjenih twitov izhajajoče vnaprejšnje vedenje, da se bo prepoved zgodila), kot je še bolj zanimivo, da prispevke v omenjeni oddaji v celoti lahko razumemo kot prepričevanje javnosti, da ima policija prav in da je treba koncert prepovedati. V celotni oddaji ni najmanjšega stavka ali dvoma, ki bi nakazoval, da je možno in legitimno tudi drugačno stališče. Za Odmeve je bilo nekaj ur prej izrecno napovedano soočenje predstavnika policije z glavnim organizatorjem koncerta, vendar se je potem dejansko v Odmevih smel pojaviti le policist. Nenavadno. “Pojasnila” o domnevnih “prevelikih varnostnih tveganjih”, ki da zahtevajo prepoved, s strani uniformiranega predstavnika PU Maribor so bila tako očitno na trhlih nogah, tako povsem neargumetirana, nepodkrepljena s kakršnimkoli dejstvom in kvantitativno in kvalitativno tako skregana z zdravo razsodnostjo, da bi vsak količkaj pronicljiv in odziven novinar oz. voditelj neke resne postaje kvalitetne zahodne televizije takoj glasno podvomil, takoj planil, takoj zahteval dejstva, podatke, argumente. Od voditeljice Tanje Godec pa nič od niča o kakšnem odzivu, z molčanjem se je skratka strinjala v vsem s policistom, pa če bi rekel karkoli v podkrepitev predloga prepovedi. Tudi če bi rekel, tako sam domnevam, da je nevarnost, da bo Thompson s hercegovskega krša prinesel zalego posebej strupenih modrasov in jo spustil nad publiko, bi mu očitno razumevajoče kimala in se strinjala, kakšno realno nevarnost da to predstavlja. Podobno kot v isti oddaji ni ugovarjala inšpektorici Romani Lah, ki je ob na prvi pogled očitni ekološki katastrofi na Vrhniki govorila, da je gorelo samo to, kar imamo vsi doma, par baterijc, samo mogoče v malo večji količini in da okoli tovarne ni nobenega omembe vrednega onesnaženja, nekaj drobcenih odplak pa da so v bližnjem potoku odgovorni takoj zajezili.

Gospa Todorovski, takšno tendenčno vodenje elitne informativne oddaje je vredno protesta, ne pa prispevek Igorja Pirkoviča! Takšno vodenje je norčevanje iz zdrave pameti gledalcev. In tudi tako urednikovanje kot ga kaže prispevek Špele Kožar o Thompsonu v istih Odmevih. Iz trenutka v trenutek bolj tendeciozno in maligno do pevca, pri čemer v podkrepitev njegovega domnevnega, a povsem insinuiranega ustaštva nima za pokazati nič drugega kot posnetke nekih ljudi sredi Maribora ob prekopu posmrtnih ostankov iz Hude jame, verjetno svojcev pobitih ustašev in članov njihovih družin, ki s Thompsonom, njegovo glasbo in njegovimi koncerti očitno niti najmanjše zveze nimajo. Kako se samo drzne Špela Kožar na tak način manipulirati, kako se urednica Odmevov drzne takšne manipulacije objavljati?!

Igor Pirkovič je objavil samo pristne posnetke Marka Perkovića, njegovih sonastopajočih in njegove publike. Špela Kožar je tendenciozno zaključila z zlaganim, manipulirajočim posnetkom. V vaši ustanovi pa kot kaže preganjate, žal, se zdi, tudi z vašim osebnim sodelovanjem, tistega, ki je pokazal resnico, drugega, ki si je pomagal z lažjo, insinuacijo in manipulacijo in služil promociji oblastnih potreb za izvajanje neke po mojem trdnem prepričanju protiustavne represije ( prepovedi koncerta) nad drugače mislečimi, pa pustite pri miru.

To je sprevrženo, proti temu kot kritičen, z lastno glavo misleč gledalec odločno protestiram in v imenu mojih pravic gledalca in tudi v upanju zmožnosti pametnih uvidov in zmožnosti normalnega moralnega razsojanja trdno upam, da v vaši ustanovi prekinete gonjo proti konkretnemu ustvarjalcu, torej Igorju Pirkoviču in drugim ustvarjalcem, ki posedujejo kritičen potencial do oblasti, pogum, da ga izrazijo in ki niso nujno vedno usklajeni s trendovsko-levičarskimi v našem družboslovju verjetno precej dominantnimi ideologijami! Ni nobene potrebe, da Slovenijo pomagate siliti v idejno in duhovno monokulturo, Celo proti naravnemu poslanstvu vaše ustanove in proti ustavnim in drugim zavezam in obljubam, ki smo si jih kot narod in nacija zastavili ob ustanovitvi lastne demokratične države, sem prepričan, da bi to bilo.

S spoštovanjem

Igor Ferluga, Ljubljana