V ponedeljek, 3. oktobra 2016, bo ob 10. uri celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek pri kapelici ob vhodu v rov sv. Barbare opravil prvi del pogreba žrtev iz množičnega morišča in grobišča Huda Jama. Pogrebni obred, ki običajno poteka na domu pokojnika ali pri mrliški vežici na domačem pokopališču, bo na tem mestu simboličen začetek krščanskega pogreba skoraj 800 že izkopanih žrtev.
Nova Slovenska zaveza je večkrat opozorila na pomanjkanje javne razprave glede občutljivega vprašanja lokacije in načina pokopa žrtev. Nova Slovenska zaveza, civilna družba ter Katoliška cerkev v Sloveniji si že dolgo prizadevamo, da bi pokojne žrtve medvojnega in povojnega revolucionarnega nasilja dobile primerno mesto v javnem spominu ter pogreb v dostojno urejenem pokopališču. Teharje, kraj trpljenja in za mnoge tudi zadnje bivališče pred smrtjo, so najbolj primerno mesto za žrtve iz rova sv. Barbare oziroma Hude Jame. Žal urejanje Spominskega parka Teharje ni končano in zato tam za zdaj ni mogoče pokopati slovenskih žrtev. Problemi ekološke sanacije, lastništva zemljišč, državnih in občinskih prostorskih načrtov, kulturnovarstvenih pogojev, nejasne pravne ureditve investitorstva ter nedokončana projektna dokumentacija so v tem trenutku prevelika ovira, ki onemogoča hitre rešitve. Vsi se strinjamo, da je vprašanje izkopa vseh žrtev iz Hude Jame potrebno rešiti brez odlašanja. Glede na te okoliščine je bila med Cerkvijo, državnimi organi in Novo Slovensko zavezo prepoznana rešitev, po kateri bo država nemudoma pristopila k dokončni ureditvi Spominskega parka Teharje, ki bo ob zaključku vseh del v Hudi Jami, predvidoma v letu 2017, postal simbolno počivališče s strani Slovenske policije prevzetih individualnih vzorcev pokojnikov za potrebe identifikacije. Podobno kakor relikvije svetnikov v romarskih središčih bodo vzorci vseh žrtev slovensko javnost vabili na Teharje, da se jih spominjajo in za njimi žalujejo.
Veliko je ugibanj o nacionalni identiteti žrtev v rovu sv. Barbare, žal pa malo dejstev ali dokazov. Verjetno je res, da gre tako za Slovence kakor tudi Hrvate. Prav zato je na predlog Nove Slovenske zaveze določen policijski postopek odvzema vzorcev za analizo identitete, ki bo v prihodnosti omogočil, da lahko zdaj anonimne žrtve dobijo osebna imena in svojce. Pokop anonimnih žrtev na pokopališču Dobrava pri Mariboru bo omogočal njihovo poznejšo sledljivost, saj bodo žrtve pokopane posamično. Ko bo v prihodnosti prišlo do identifikacije žrtev, bodo slovenske žrtve lahko pokopane v družinske grobove, možna pa bo tudi določitev skupnega pokopališča na Teharjah. Sklenjen bo moral biti tudi dogovor med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško glede hrvaških žrtev in njihovega končnega počivališča.
Izkop žrtev iz Hude Jame ter njihov pogreb na urejenem pokopališču sta velik napredek glede na večkrat javno prikazano hrambo v plastičnih zabojih. Javni pogreb teh 800 žrtev, ki se bo simbolično začel z obredom škofa msgr. dr. Stanislava Lipovška 3. oktobra pri rovu sv. Barbare in končal 27. oktobra z obredom mariborskega nadškofa msgr. p. Alojzija Cvikla na pokopališču Dobrava pri Mariboru v navzočnosti predstavnikov civilne družbe in države, pogreb žrtev iz Krimske jame v Begunjah nad Cerknico, ki bo 9. oktobra, ter najava skorajšnjih pogrebov žrtev iz drugih prikritih morišč in grobišč, nam vzbujajo upanje, da bo to telesno delo usmiljenja v svetem letu prineslo slovenskemu narodu Božji blagoslov ga približalo resnici.
Udeležence pogrebnega obreda pri kapelici ob vhodu v rov sv. Barbare prosimo, da upoštevajo navodila glede gibanja na območju gradbišča, vse pa vabimo, da se udeležite tudi slovesnosti v Mariboru 27. oktobra. Za obe slovesnosti bo iz Ljubljane organiziran avtobusni prevoz. Prijave zbiramo vsak delavnik med 10. in 12. uro na tel.: 01 425 15 37.
Peter Sušnik, predsednik Nove Slovenske zaveze
