Vesela in spodbudna novica za vse, ki cenimo pošteno delo sodišč. Kot tudi presoja sodišča v Ljubljani glede primera »koroških dečkov«, da je seznanjanje v medijih o primerih s tako problematiko javnega pomena.
V ponedeljek, 22. 1. 2018, je bilo na Mariborskem okrožnem sodišču sojenje našemu soborcu za človekove pravice, Franciju Donku. Tožnica odvetnica Markova ga je tožila zaradi tega, ker se je čutila prizadeta zaradi članka na 24kul.si: Odvetnica Simona Marko, Gabi Čačinovič Vogrinčič in Anja Kopač Mrak izigravajo odločitev Vrhovnega sodišča in zadržujejo dečka stran od starih staršev. Na sojenju je odvetnica povedala, da je zaradi navedbe, da »odvetnica Simona Marko, Gabi Čačinovič Vogrinčič in Anja Kopač Mrak izigravajo odločitev Vrhovnega sodišča in zadržujejo dečka stran od starih staršev«. ki je bila razvidna že iz naslova članka, trpela kar dva meseca.
Mimogrede – otroci zaradi ugrabitve trpijo že skoraj celi dve leti. Se bo kot odvetnica, ki zastopa CSD Velenje, potegnila tudi zanje? Otrokom je namreč bila storjena življenjsko nepopravljiva škoda.
Obtoženi Donko, ki smo ga člani stranke Za otroke in pa Odbora 2014 pričakali pred sodiščem s transparenti v podporo njemu in opomin na trpeča otroka, ki sta še vedno v ujetništvu, je razen drugih argumentov navedel še dejstvo, da sta otroka iz družine, s katero so že ustvarili družinsko življenje z babico in dedkom, bila dejansko ugrabljena. CSD Velenje je namreč dve leti nazaj otroka odpeljal direktno iz vrtca in to brez seznanitve družine babice in dedka in brez priprave otrok, ki jih je dodelil družini in – grozljivo – predvsem otrokoma popolnim tujcem. Tožnica je še menila, da kršitev pravice babice in dedka do družinskega življenja z vnučki nima nobene zveze s koristjo otrok. Torej družina in krvno sorodstvo in tesna čustvena povezanost in družinsko življenje, ki so ga že živeli, nimajo teže in so nepomembni? Zavrženo! Evgenika?
Iz razprave je bilo moč razbrati, da naj bi neprimerne stanovanjske razmere v družini babice in dedka bile glavni razlog za sporno odločitev velenjske socialne službe. No, tu pa CSD ni našel svojega poslanstva. Pravzaprav je po njihovo bila prava rešitev, da so otroka odpeljali iz družine in ju dodelili rejnici.
V kakšni družbi živimo? Grozno – ponovno potrebujejo nauk iz zgodbe o dečku in povodnem možu.
Čeravno se ukvarjajo z ljudmi, nauka iz imenovane zgodbe niso sposobni razumeti. Očitek tožnice je bil tudi na neprimerne razmere v družini. Krajani, ki so družino zagotovo poznali bolje od tožnice in CSD Velenje, so ob ugrabitvi otrok s peticijo v treh urah zbrali 3.000 podpisov. So krajani, njihov neposredni milje, bili slepi ali neumni? Ne, le humani, sočutni, razumni in pogumni so bili.
Izjemno pozitivno pa me je navdušila tudi pripravljenost župana, da priča na sodišču in tudi poskrbi, da se uredi primernejše stanovanje družini, če bi z njimi živela otroka.
Dejstvo in tudi presoja sodišča v Ljubljani glede primera »koroških dečkov« je, da je seznanjanje v občilih o primerih s tako problematiko javnega pomena. Torej ne bo moč »usmerjenim trobilom« raznašati le novic po svoji meri, ampak imamo državljani v takih primerih pravico do seznanitve in presoje.
Sodni senat je ob strokovni širini in razgledanosti sodnice in porote ter odvetnika toženega Donka, ki so navajali tudi prakso in sodbe EU-sodišč v podobnih primerih, izrekel oprostilno sodbo.
Risbica, ki so jo narisali otročki moje družine in nas spominja na trpljenje nesrečnih ugrabljenih otrok, naj nam bo v ponovno spodbudo, da vztrajamo na vrnitvi otrok v njihovo matično družino!
Mt 25,40: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili«
