V okviru Zveze društev upokojencev Slovenije številni prostovoljci po vsej Sloveniji že nekaj časa uresničujejo projekt »Starejši za starejše«. V zahvalo za delo prostovoljcev je vodstvo projekta pripravilo ogled Beneluksa in Evropskega parlamenta v Bruslju. Tam jih je 10. aprila 2012 sprejel gostitelj, evropski poslanec Jelko Kacin.
Belgija
Kraljevina Belgija je sodobna evropska država z visoko razvito industrijo in trgovino, prometno infrastrukturo, bančništvom, turizmom ter podjetništvom. Kot taka je eno izmed najpomembnejših evropskih diplomatskih, denarnih in poslovnih središč, tudi zaradi evropskega parlamenta. Belgija je po površini za tretjino večja od Slovenije in meri več kot 30 tisoč kvadratnih kilometrov, kjer živi okoli enajst milijonov prebivalcev. Še najbolj je znana po proizvodnji piva, katerega varijo kar v 450-tih različnih vrstah. Belgija je v grobem razdeljena na tri dele: Flamsko, kjer govorijo nizozemsko, na Valonsko, kjer živijo francosko govoreči ljudje in Bruselj. Na območju Ardenov živijo Nemci. Prav zaradi teh jezikovnih in kulturnih razlik prihaja v Belgiji do pogostih političnih sporov. Neodvisnost je bila razglašena leta 1830. V Belgiji so na kralja Alberta II. zelo ponosni, vlado pa vodi socialistični predsednik Elio-a Di Rupo-a, ki ne skriva svojih homoseksualnih nagnjen.
Evropski parlament
Evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE /LDS) je na sprejemu upokojencem uvodoma predstavil svoje delo v številnih komisijah in v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve, s posebnim poudarkom na Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. V nadaljevanju je Kacin poudaril, da je solidarnost znotraj generacije zelo pomembna, še posebej v perspektivi druženja za skupno delo ob hkratnem posvečanju humanim ciljem. To je tista prava kakovost slovenske družbe, ki se bo izkazala kot dragocenost zlasti v krizi, ki neizogibno prihaja. »Ob naraščanju revščine pa delo prostovoljcev postane še pomembnejše«, je še dejal Kacin. Njegov sodelavec pa je v nadaljevanju srečanja zbranim upokojencem izčrpno predstavil še zapleteno delovanje Evropskega parlamenta, ki so si ga kasneje tudi z zanimanjem ogledali.
Odpadki v Bruslju
Naslednji dan je bil namenjen ogledu Bruslja, ki je bil kot evropska prestolnicana videz dokaj zanemarjen. Zanimivo je, kako smo Slovenci glede odpadkov in izvrševanja okoljevarstvenih direktiv domala hlapčevsko pokorni Bruslju, kjer pa smeti kopičijo v plastičnih vrečah pred hišami tudi dva in več dni, pa se nihče nič ne razburja. Naj spomnim, kako je pred časom zaradi zabojnikov »odletel« takratni minister Karel Erjavec. Med tem pa v evropski prestolnici, to je v Bruslju, sploh nimajo zabojnikov za zbiranje in odvoz odpadkov, ne poznajo ekoloških otokov za zbiranje in sortiranje komunalnih in bioloških odpadkov, nimajo zabojnikov za belo in barvno steklo itd.
Belgijske zanimivosti
Na popotovanju po Flandriji smo si najprej ogledali obmorsko mesto Brugge (Bruž), ki je gospodarsko in turistično središče Belgije. Turisti mu pravijo severne Benetke. Ogledali pa so si tudi univerzitetno mesto Gent, ki mu zaradi številnih univerz, pravijo duhovno središče Belgije. Antwerpen pa je poleg velikega pristanišča znan tudi po diamantih. Mesto je eden največjih centrov na svetu za trgovanje in brušenje teh čudovitih dragih kamnov. Večina trga z diamanti je v rokah belgijskih Judov. Tu je največja judovska skupnost v Evropi, kjer živi več kot deset tisoč Judov.
Zaključek
Slovenski upokojenci, ki so bili skoraj en teden v Belgiji, so bili na poti domov enotnega mnenja: življenje v Belgiji je za Slovenske razmere in pokojnine zelo drago! Naj navedem samo dva primera; kavica z mlekom stane rekordnih 3,5 €, za običajno kosilo s pivom, pa je potrebno odšteti kar okoli 40€, med tem pa evropski poslanci v parlamentu za kosilo odštejejo borih pet – sedem evrov, da o njihovih plačah niti ne govorim! Kljub takšni draginji v Belgiji, posledic globalne krize (še) ni bilo čutit .
Foto: Raca in Franci Koncilija
