Napadi na duhovnike so napadi na Cerkev, skupnost verujočih

Somaševanje številnih duhovnikov»Kakor je namreč telo eno in ima veliko delov, vsi telesni deli pa so eno telo, čeprav jih je veliko, tako je tudi Kristus. V enem Duhu smo bili namreč mi vsi krščeni v eno telo, naj bomo Judje ali Grki, sužnji ali svobodni, in vsi smo pili enega Duha. Tudi telo namreč ni sestavljeno iz enega telesnega dela, ampak iz več delov.« (1 Kor 12,12−14)

Če Pavlovo pismo Korinčanom aktualiziramo, potem moremo reči, da smo bili vsi, tako kleriki kot laiki, krščeni v enem Duhu v eno telo, ki se imenuje Cerkev. In Pavel modro doda: »Če en del trpi, trpijo z njim vsi deli, če je en del v časti, se z njim veselijo vsi.« (1 Kor 12,26)

V zadnjem času se je povečalo število vlomov v župnišča in cerkve. Podatki, koliko je bilo dejansko teh vlomov, so povsem različni, saj so tudi težko preverljivi. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je 3. 11. na pogovor povabil 45 duhovnikov, ki so se po informacijah, ki jih premore nadškofija, srečali s to problematiko. Ta številka je zagotovo nižja od dejanskega stanja, pa vendar že sama na sebi zaskrbljujoča. Če je v ljubljanski nadškofiji 284 duhovnikov in 234 župnij, pomeni, da se je vsaj šestina srečala z vlomom. V Sloveniji je prek 800.000 gospodinjstev, res je, da vsako zase ne predstavlja samostojne bivalne enote, pa vendar mislim, da so župnišča, kar se tiče vlomov precej bolj izpostavljena. Spet se moramo zavedati, da so podatki zgolj iz Ljubljane, kar pomeni, da ostane še pet škofij, v katerih se s to problematiko prav tako srečujejo.

Duhovniki celo v smrtni nevarnosti

Pri vsem tem pa seveda niso tako važne številke, pač pa dejstvo, da so zaradi vlomov ogroženi duhovniki. Ogroženi življenjsko. To morem reči, saj je za posledicami napada v župnišču letos že umrl en duhovnik. Pokojnega Štefana Steleta so napadli lani pozno jeseni. Udarili so ga po glavi in ga zaprli v neogrevano kopalnico. Ko je prišel k sebi, je vedel, da bo na mrzlem preživel zgolj, če bo celo noč ostal v gibanju. Za 86-letnika je to predstavljalo velik napor. Zjutraj so ga našli župljani in ga rešili. Župnik Štefan mi je dva tedna kasneje, ko sva se srečala in ko sem ga vprašal, kako je zmogel ta napor, dejal: »Brez Jezusa ne bi zmogel.« To pa še ni vse. Župnik Štefan je v polnosti pokazal, kaj je in v kaj je poklican. Po tem, ko je celo noč hodil, ko je bil izmučen in pretepen, je zjutraj kljub vsemu daroval sveto mašo. Kakšna polnost Kristusove daritve, ki se brezpogojno daruje za človeka!

Župnik Štefan je umrl letos zgodaj spomladi, za posledicami notranjih krvavitev v možganih. Statistika ne bo zaznala, da je bil žrtev ropa in napada, pač pa so verjetno napisali, da je umrl zaradi starosti. Jasno je, da je Štefan umrl zaradi posledic brutalnega napada. Na njegovem pogrebu so pretreseni župljani kot refren ponavljali: »Župnik Štefan, radi smo vas imeli.«

Napad na duhovnika je demonsko delo

Papež Frančišek je ob smrti duhovnika Jacquesa Hamela, ki ga je umoril islamski skrajnež, dejal, da je ubijati v imenu Boga satansko. Sprašujem se, če ni še boj satansko ubijati zaradi pohlepa in gole objestnosti. Župnika iz Cerkelj na Gorenjskem in Kokrice sta napad sicer preživela, a lahko bi se obrnilo drugače. Vemo, da je že ena žrtev preveč. In ta žrtev je bil župnik Štefan. Sploh zato, ker je predvsem slednji opravljal duhovniško delo v vsej polnosti in je zato napad še toliko bolj demonski. Res je, da je Cerkev zgrajena iz laikov in klerikov, pa vendarle se moramo laiki zavedati, da brez duhovnikov ne moremo živeti krščanskega življenja v taki polnosti, kot ga lahko sedaj. Bog sicer more delovati mimo zakramentov, to sem že večkrat zapisal, a vemo, da na najlepši način deluje preko zakramenta sv. evharistije oz. sv. maše. Bog odpušča v svojem usmiljenju in na najlepši način se z njegovim usmiljenjem srečamo v zakramentu sprave. In kot laik se obračam na laike: dragi bratje in sestre v Kristusu, napadajo nam delivce svetih skrivnosti! Če trpi en ud, trpi celotno telo in v tem primeru trpi naša Cerkev, saj trpijo naši duhovniki! Poziv gre seveda tudi našim pastirjem, torej škofom. Prosim, poskrbite v vsej meri in polnosti za svoje duhovnike. Preko njih se verni laiki srečujemo z živim Kristusom v zakramentih, ki nam jih podeljujejo. Res je, da se tega mnogokrat ne zavedamo, zato tako radi kritiziramo njihove pridige, gospodarske načrte in druge stvari, ki so za duhovnika nebistvene. Res je, da se tega mnogokrat ne zavedamo, zato »plačamo« za mašo in ne damo svojega daru duhovniku. Še enkrat več je, da se res tega mnogokrat ne zavedamo, zato se redko kdaj zahvalimo, da so nam na razpolago za prejem zakramentov. Zato so ti napadi na nek način priložnost, da okrepimo zavest glede duhovništva.

»Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.« (Mt 10,31)

Citat je vzet iz konteksta, a mislim, da zelo dobro povzame naslednje razmišljanje. Pred leti je bil velik trend kraja žlebov s cerkva, predvsem tistih podružničnih. Spomnim se, da je takrat mnogo laikov, predvsem ključarjev in članov gospodarskih svetov, stopilo skupaj. Sprašujem se, kdo je več vreden? Koliko prej bi morali sedaj stopiti skupaj. Varnost župnika je skrb celotne župnije, spada namreč v tisto osnovno skrb. Če sem še malce bolj drzen: duhovnik bolj kot škatlo piškotov potrebuje dom, v katerem se bo počutil varnega. Laiki tako moremo storiti več, predvsem menim, da je prva naloga gospodarskega sveta, da v tem času pregleda, kako varno živi njihov župnik in sprejme v dogovoru z njim konkretne predloge, kako bi se varnost lahko izboljšala. Laiki smo lahko bolj navzoči v civilni sferi in na tak ali drugačen način opozarjamo, da so številke alarmantne in da naša skupnost trpi, da je zaradi ogroženosti nekaterih udov ogroženo celotno telo.

Morda bo kdo rekel, da pa vendarle vse skupaj jemljem preveč osebno. Priznam, da imam, ko to pišem, pred seboj mnoge prijatelje duhovnike, s katerimi smo bili sošolci na fakulteti. A vendarle to ni razlog, da to jemljem osebno. Tako jemljem zato, ker je Kristus živo navzoč med nami preko naših duhovnikov. Zato menim, da bi morali vsi skupaj to problematiko jemati bolj osebno, kot jo.

Matevž Vidmar je teolog in katehet.