Kapitalizem je več kot le vprašanje ekonomskega sistema. Gre za vprašanje vrednot. Novembra je v mestu, kjer sta nekoč stala dvojčka svetovnega trgovinskega centra in kjer naj bi se skuhala »kriza« kapitalizma, potekalo vsakoletno srečanje fundacije Atlas, imenovano Liberty forum.
Upanje za svobodnejši svet
V New York so prišli številni zagovorniki liberalnega kapitalizma, ki verjamejo v svoboden trg, v svobodo izbire, v človeško inovativnost, v človeško genialnost, nenazadnje v človeško naravo. Srečanja se je udeležilo več kot 400 udeležencev iz 48 držav, kot slavnostni govornik tudi nobelovec Mario Vargas Llosa. Gre za ljudi, ki verjamejo v kapitalizem, v spoštovanje človekovega dostojanstva in so za širjenje teh vrednot pripravljeni marsikaj žrtvovati, včasih mnogo več kot le čas in denar. Kot je bilo slišati iz izpovedi nekaterih predavateljev, tudi udeležencev arabske pomladi, je v mnogih afriških in azijskih državah promoviranje kapitalizma lahko smrtno nevarno. Tudi v Sloveniji je še ne tako daleč nazaj obstajala resna možnost, da je človek zaradi izražanja vere v svobodnejši svet pristal v kakšni plesnivi zaporniški celici, če že ne na onem svetu. Naj spomnim, da je bil oče slovenske države, dr. Jože Pučnik, v sedemdesetih letih minulega stoletja zgolj zaradi pisanja o možnih rešitvah ekonomskih razmer v slovenskem kmetijstvu obsojen na dveletno zaporno kazen.
Crony kapitalizem
Bolj kot podobnost izkušenj, je zastrašujoča podobnost problema. Gre za pojav t.i. »crony« kapitalizma, ki po naravi stvari predstavlja zlorabo kapitalizma. Navidezno tržno orientirano gospodarstvo, ki v resnici bazira na povezavah med državo in gospodarstvom. Namesto, da bi podjetnik svoj uspeh na trgu gradil z inovativnostjo svojih produktov, zmaguje v tekmi s konkurenco zgolj zaradi favoriziranega položaja. Dobri temelji za takšne zlorabe obstajajo tam, kjer je gospodarstvo prežeto z vplivom države; z omogočanjem monopolnega položaja, z odobritvijo davčnih olajšav, subvencij, s podeljevanjem koncesij, s pridobljenimi javnimi naročili ipd. Vse našteto še posebej uspeva v sistemih javnega šolstva, javnega socialnega varstva, javnega zdravstva, skratka v okolju kolektivizma in socializma.
Konec tiranije in začetek razvoja
Kapitalizem ne glede na svojo naravo kreativne destrukcije ne ponazarja zgolj medsebojne menjave stvari in storitev po principu do ut des. Gre za vrednostni in ne zgolj ekonomski red. Profesor Tom Palmer razlaga napredek kapitalistične družbe s hipotetičnim primerom zabave v Mount Vernonu, na katero prvi ameriški predsednik povabi Julija Cezarja in Napoleona. Tako Cezar kot Napoleon se po več mesecih od odposlanega vabila z lesenima ladjama odpravita čez Atlantik. Obe ladji poganja sila suženjskih vesel. Po spletu srečnih okoliščin se druščina čez mesece sreča v Virginiji, kjer jim strežejo sužnji, zabava pa se odvija v soju gorečih sveč. Tako za Cezarja kot Napoleona je Washingtonov svet skoraj podoben njunima, čeprav je svet prvega star toliko kot krščanstvo. Če si zamislimo, da bi omenjene veljake v Belo hišo povabil katerikoli od predsednikov v zadnjih sto letih, torej po razmahu kapitalizma v ZDA, bi zagotovo novega sveta več ne prepoznali.
Vrednote kapitalizma
Vrednote liberalnega kapitalizma, utemeljenega na svobodnem trgu (free market), izhajajo iz posameznikove svobode. Samo v ekonomskem sistemu, kjer proizvodnja in izmenjava stvari in storitev sloni na vladavini prava, na enakosti, na svobodi izbire, na svobodi izmenjave, na svobodi izumljanja, na pravici uživati sadove svojega dela, prihrankov, investicij, brez strahu pred konfiskacijo in drugimi državnimi posegi, lahko privede do razvoja in povečanja bogastva ter blaginje vseh članov družbe. Večja konkurenca omogoča potrošnikom cenejši dostop do boljših stvari. Zaradi uspeha podjetij so uspešni njegovi kooperanti, zadovoljni so vlagatelji. Njihovo bogastvo se povečuje. Zadovoljni so delavci, saj se uspešnost podjetja odraža v višjih plačah. Celotna družba napreduje, saj so ljudje zaradi višjega standarda dovzetnejši za razmere v svoji okolici.
Vladavina prava in etika kot predpogoja kapitalizma
Ideja spontanega reda, ki je čez lužo sinonim za free market, črpa iz ideje vladavine prava. Ko se je nobelovec in eden največjih zagovornikov liberalnega kapitalizma Milton Friedman po klavrnem koncu Sovjetske zveze srečal z zadnjim voditeljem perestrojke, mu je svetoval troje: privatizacijo, privatizacijo in privatizacijo. Takoj zatem so se oglasili predsednikovi svetovalci in ga prosili za nasvet, kako splanirati privatizacijo. Bolj kot rusko nerazumevanje ideje kapitalizma, se je kot večji zadržek za uresničitev svobodnega trga v Rusiji izkazalo pomanjkanje prava. Zahodni kapitalistični svet je ostrmel nad odsotnostjo norm in pravnih običajev, napisanih ali nenapisanih pravil, ki v tradicionalnih družbah urejajo pogodbene odnose, torej odnose prirejenih strank. Vladavino prava je mogoče prepoznati v spoštovanju pravil in temeljnih pravnih načel, še posebej načela, da je dogovore treba spoštovati (pacta sunt servanda). Poleg vladavine prava je ključen element kapitalizma, kot ga je razložil avstrijski nobelovec Friedrich A. von Hayek, etika. Še tako dovršen pravni red je nemočen oziroma se lahko v družbi brez etičnih norm sprevrže v svoje nasprotje.
Glas proti kolektivizmu
Protestniki, ki protestirajo pred Wall Streetom, drugod po svetu, pa tudi pred ljubljansko borzo, imajo prav. Vendar zgolj delno; njihov protest bi moral biti usmerjen zoper državni intervencionizem, zoper kolektivizem, ki omejuje posameznikovo svobodo, še posebej gospodarsko iniciativo. Protestniki bi morali svoj glas dvigniti zoper »crony« kapitalizem.
Opomba: Avtor je asistent na Fakulteti za poslovne vede v Ljubljani
Foto: Politikis
