Medgeneracijsko sodelovanje in dialog ključna za izboljšanje demografske slike Slovenije, ki je kritična, napovedi za prihodnost pa slabe, zato so nujni ukrepi za povišanje rodnosti, prav tako pa tudi izboljšanje pogojev za življenje v Sloveniji, s čimer bi lahko že prihodnja Vlada RS zajezila migracijski tok mladih iz Slovenije.
To so bili glavni poudarki okrogle mize z naslovom »Koliko nas manjka?«, ki je 21. december 2017 potekala v prostorih Slovenskega svetovnega kongresa potekala okrogla miza v organizaciji Mestnega odbora SLS Ljubljana ter Inštituta dr. Antona Korošca. V pogovoru so sodelovali nekdanji državni sekretar za družino dr. Drago Čepar, ustanovitelj in dolgoletni direktor Inštituta Antona Trstenjaka dr. Jože Ramovš in predstavnica Nove generacije SLS Nataša Hrup. Po njihovi oceni je demografska slika slovenske družbe kritična, napovedi za prihodnost pa slabe.. Na naslovno vprašanje »Koliko nas manjka?« so govorci pogledali z različnih zornih kotov, bili so kritični do Vlade RS, ki zamolčuje in v javnost ne sporoči pravih ali celovitih podatkov, ter se strinjali, da so nujni ukrepi za povišanje rodnosti, prav tako pa tudi izboljšanje pogojev za življenje v Sloveniji.
Namesto opozoril EU o najslabši starostni sestavi poslušamo pa predvolilno zgodbo o uspehu
Dr. Drago Čepar je povedal, da lahko odgovor na naslovno vprašanje ugotovimo le, če najprej povemo, koliko bi nas bilo dovolj. Kriterij je tako število rojstev, ki bi zagotavljalo enostavno obnavljanje prebivalstva iz lastnih moči, torej ob ničelnem selitvenem prirastu iz tujine. Po tem kriteriju je bilo dovolj rojstev nazadnje leta 1980. V vladni strategiji 2030, ki jo je dr. Čepar podrobno preučil, manjka konkretizacija ukrepov, navedba ogromnosti problema in njegovih posledic v številkah. O posledicah demografske slike in napovedi Vlada RS zavaja z evfemizmi, poleg tega pa primanjkljaj ocenjuje z novo poštevanko, saj se njen izračun glasi: 25 × 5 = 75. Dr. Čepar je kritično ocenil tudi dejstvo, da Vlada RS v strategiji in nasploh v svojem mandatu ni postavila niti cilja niti kriterija priseljevanja in celoten problem minimizira ali zamolčuje ter skriva načrte o obsegu, načinu in izvornih državah priseljevanja. »Namesto tega so mediji v zadnjem letu utišali objavljanje opozoril EU o najslabši starostni sestavi, poslušamo pa predvolilno zgodbo o uspehu, višji rasti, proračunskem presežku, povečanju pokojnin, in poročila o drugih predvolilnih golažih koalicije. Kot tisti, ki je padal iz 100 nadstropnega nebotičnika in se je pri petdesetem nadstropju hvalil, da mu gre za zdaj zelo dobro,« je zaključil dr. Čepar.
21. stoletje prinaša medgeneracijsko sodelovanje
Dr. Jože Ramovš je ocenil, da bodo prihodnje demografske spremembe večje, kot so bile ob selitvi narodov. EU je najbolj jasno reagirala z Zeleno knjigo o demografskih spremembah v EU, kjer navaja rešitve, ki jih tisti najbolj pogumni narodi že uresničujejo. Povedal je, da v Sloveniji že dolgo čakamo Zakon o dolgotrajni oskrbi, a tudi nov predlog ni dobil podpore, saj v njem ni ustreznih rešitev. »Ne le, da ne napredujemo, celo nazadujemo,« je opozoril dr. Ramovš in staranje prebivalstva opisal kot največjo krizo sodobne družbe. Evropo čakajo demografske spremembe, ki so po obsegu in teži najhujše, vendar je po njegovem kriza tudi priložnost. Presoditi je treba, katera pot je smiselna. Pozitivno plat sprememb vidi v tem, da zaradi starostne strukture prebivalstva in gospodarskih razmer med zadnjo gospodarsko krizo ni prišlo do svetovne vojne, saj sta ekonomski krizi »rodili« tako prvo kot drugo svetovno vojno. Poudaril je, da je treba upočasniti tempo življenja, saj zaradi stresa umiramo prej. 21. stoletje je dr. Ramovš poimenoval za stoletje starih ljudi, ki prinaša medgeneracijsko sodelovanje. Slednje je nujno, zato je treba povezati močne in šibke, vzpostaviti dialog in poiskati ključne rešitve.
Ob očitni potrebi po priseljevanju dati prednost ljudem s slovenskimi koreninami
Nataša Hrup je pod drobnogled vzela Slovence, ki živijo po svetu. Teh je po ocenah Nove generacije SLS več, kot kažejo uradne številke. Slovenija bi morala zanje poskrbeti, saj je država slovenskega naroda. Predvsem tistim, ki v Venezueli živijo v groznih pogojih, bi moral Urad za Slovence po svetu skupaj z ministrom Gorazdom Žmavcem pomagati z repatriacijo, saj pošiljke humanitarne pomoči Venezuela zavrača. Po prepričanju Hrupove je treba ob očitni potrebi po priseljevanju ljudem s slovenskimi koreninami dati prednost ne glede na to, ali imajo urejeno državljanstvo ali ne. Po oceni Urada vlade za Slovence po svetu je slovenskih zdomcev, izseljencev in njihovih potomcev okoli pol milijona. Potrebujemo jasno strategijo, zagotovila in glavne usmeritve Slovenije v zvezi s tem vprašanjem, saj imamo ljudje le eno mati in le eno domovino. Ne glede na čas, vzroke in organiziranost v izseljenstvu bi morala Slovenija brez predhodnih pogojev poskrbeti za vse Slovence.
Priseljevanje ni rešitev demografskega vprašanja
Zbrane je prek videa nagovoril tudi poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič (SLS/EPP). Po njegovem mnenju v Sloveniji o demografiji premalo govorimo. Izpostavil je, da so znotraj Evropske unije med državami članicami velike razlike v rodnosti in demografskih trendih ter da potekajo veliki migracijski tokovi. Veliko poklicno usposobljenih mladih namreč želi v najbolj razvite države, kot razlog pa navajajo delovna mesta in višino plače. Ob tem je Bogovič poudaril, da politika lahko z ustreznimi ukrepi veliko naredi za pozitivne demografske trende.
Iz občinstva je zbrane nagovoril tudi nekdanji minister in vodja Strokovnega sveta pri predsedniku SLS prof. dr. Andrej Umek. Vladnim dokumentom očita statičnost in odsotnost razvojnih rešitev. Z evropskim poslancem Bogovičem se je strinjal, da je treba povečati rodnost in dodal, da ima SLS že pripravljene programske ukrepe. Osredotočeni so na večje možnosti za visoko usposobljene strokovnjake, ki generirajo nova delovna mesta in dodano vrednost na zaposlenega. Tak kader iščejo po vsem svetu, saj je ključen za gospodarsko rast, zato mora tudi Slovenija narediti več, da jih zadrži, zmanjša stopnjo selitev v tujino in predvsem izboljša pogoje za življenje v Sloveniji. Ob tem je ponovil, da priseljevanje ni rešitev demografskega vprašanja, za primer pa podal Nemčijo. Ocenil je, da je bila ključna napaka Angele Merkel, da je odprla vrata migrantom s kriznih območij. Ob množičnem toku, ki je s seboj prinesel tudi varnostne grožnje za Evropo, se posamezniki v ciljni državi niso zaposlili, ampak predstavljajo dodatno breme za proračun.
Potrebujemo trajnostne rešitve v dobro ljudi
Podpredsednica SLS Jasmina Opec Vöröš je poudarila, da so izzivi veliki, za izboljšanje demografske slike pa sta ključna sodelovanje in medgeneracijski dialog. Starejšim je treba omogočiti postopen prehod iz trga dela, mladim pa hitrejši vstop vanj.
Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek je ob koncu dejal, da ne gre le za leta zamujenih priložnosti trenutne Vlade RS, ampak za desetletja zamujenih priložnosti na ravni države, ki so jo povečini vodile leve liberalno usmerjene vlade, ki odpirajo vrata priseljevanju ljudem iz okolij z drugačnimi vrednostnimi sistemi, ob tem pa ne poskrbijo sistemsko za demografsko vprašanje in so celo ukinile npr. subvencioniran vrtec, ukrep iz časa desnosredinske vlade. Mag. Zidanšek je povedal, da program dobrega gospodarja, s katerim bo SLS nastopila na prihodnjih državnozborskih volitvah vsebuje ukrepe in rešitve za to področje, kot tudi jasno dolgoročno vizijo za Slovenijo: »Vsaka vlada razmišlja le za svoja štiri leta in nima vizije na dolgi rok. Z novo ekipo SLS se bomo zavezali k trajnostnim rešitvam, ki bodo v dobro ljudi.«
Vir: SLS
