Matej Lahovnik: Ob dogajanju v Luki Koper bi se v normalni državi zgodil politični vihar

Foto: Radio Ognjišče.
Foto: Radio Ognjišče.

Kontroverznem dogajanju in pritiskih, celo grožnjah, pri upravljanju in kadrovanju v Luki Koper, se je pridružila izjava Dragomirja Matiča iz Uprave Luke Koper, ki vidi v delovanju SDH “načrten konstrukt, uperjen zoper vodstvo Luke”. Poslanec Andrej Čuš je zaradi dogodkov v Luki Koper spisal tudi interpelacijo zoper ministra Petra Gašperšiča. Zanimalo nas je, kako na vse z Luko povezane dogodke gleda dr. Matej Lahovnik, redni profesor na Ekonomski fakulteti za področje managementa in nekdanjega gospodarskega ministra.

Matej Lahovnik:

Spor povezan z Luko Koper kaže na skrajno domačijsko upravljanje z 12 milijardami državnega premoženja. Minister seveda lahko kadarkoli pove svoje mnenje o posameznem državnem direktorju ali stanju v podjetju, nikakor pa ne sme ukazovati predsedniku nadzornega sveta kdaj in koga mora zamenjati, saj s tem krši ZGD. To bi pravnik Cerar moral zelo dobro razumeti, se temu primerno odzvati in tudi ukrepati. Luka Koper navsezadnje tudi ni enoosebna družba v lasti države ampak javna delniška družba v mešani lasti. Nadzorniki so dolžni zastopati interes družbe Luka Koper in s tem vseh delničarjev ter seveda niti slučajno niso vezani na navodila posameznega, četudi večinskega lastnika.

Če predsednica nadzornega sveta enega najpomembnejših državnih podjetij na parlamentarnem odboru opozori na policijske metode zastraševanja, politično vmešavanje, na grožnje in poskuse podkupovanja, bi se v normalni državi zgodil politični vihar, organi pregona pa bi celotno zadevo skrbno preiskali.

Predstavljajmo si samo, kako bi ukrepale pristojne institucije v Nemčiji, če bi na primer kaj podobnega izjavil predsednik nadzornega sveta Deutsche Bahna. Luka Koper ni samo podjetje z odličnim neto denarnim tokom ampak je tudi neločljivo povezana z usodo milijardnega projekta drugi tir, zato bi bilo potrebno celotno dogajanje vzeti skrbno pod lupo, predvsem pa bi premier moral reagirati bistveno drugače kot je. Še bolj zgovoren pa je spodrsljaj državnega sekretarja v parlamentu, ko je utemeljeval, da Luka Koper podpovprečno posluje, saj naj bi menda imela samo 2,5% donosnost. Zmotil se je namreč kar za štirikrat. To pomeni, da upravljalci slovenskega državnega premoženja bodisi ne znajo brati bilanc ali pa v ihti po zamenjavah nepravih kadrov s pravimi »našimi« delajo napake, ki si jih ne smejo privoščiti niti bruci v prvem letniku Ekonomske fakultete.