Dosedanji slovenski predsedniki, predvsem Milan Kučan in Danilo Türk, so s svojimi dejanji prispevali k omadeževanju funkcije predsednika. Drugače kakor pokojnemu predsedniku Janezu Drnovšku, ki je med svojim predsednikovanjem zastopal vse državljane, lahko Kučanu in Türku očitamo razdeljevanje državljanov in izrazito politično zdraharstvo, ki se pri Kučanu nadaljuje še dolgo po koncu mandata leta 2002. Zato je toliko bolj smešno, da ravno Kučan in Türk pozivata k spoštovanju funkcij in vrnitvi zaupanja v slovenske politike, saj sta s svojimi dejanji nanjo vrgla temno senco dvoma. Razcepljena sta med samooklicano vlogo branika in garanta morale pod Triglavom in obrambo moralno zavrženih političnih dejanj, to pa je pripeljalo do popolne histerizacije in degeneracije politike.
/ … /
Tudi sedanji predsednik Danilo Türk je kljub upanju na novi veter ob izvolitvi in obetu, da bo predsednik vseh, pokazal, da to ni in nikoli ne bo. To je postalo neizpodbitno, ko je kljub silovitem odporu dela javnosti podelil nagrado Tomažu Ertlu. S tem je ogrozil svojo moralno avtoriteto, na katero se rad sklicuje. Predsednikova obrazložitev o Ertlu osamosvojitelju spada v kategorijo »lipstick on a pig« ali, prevedeno, enkrat udbovec, vedno udbovec. Kako naj zaupamo v predsednikovo moralo, če nagrajuje človeka, čigar udbovsko delovanje je zanikanje vsake morale?
Več: Reporter
