Od 28. do 30. avgusta na Opčinah
“Draga ni izčrpala svojega poslanstva, namena in naloge”, je dejal Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev, ko je v četrtek, 23. julija, predstavil jubilejno, petdeseto izvedbo Študijskih dni Draga, ki bo od petka, 28., do nedelje, 30. avgusta v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah (Dunajska cesta 35).
“Živimo v informacijski družbi oziroma družbi znanja, ki Drago zahteva”, je ob isti priložnosti dejal Jernej Šček, ko je predstavil sobotni program debatnega foruma, ki bo posvečen mlajšim intelektualnim in umetniškim silam naše narodne skupnosti.
Citata dejansko kažeta na miselno interakcijo predstavnikov sicer zelo različnih generacij, kar gotovo napoveduje Dragi jasno in trdno prihodnost.
Polstoletna zgodovina Študijskih dni je bila res bogata: “Sami ustanovitelji Drage si niso mogli predstavljati, da bi ta manifestacija postala tako pomembna v našem okolju in da bi sploh toliko časa trajala”, je uvodoma povedal Sergij Pahor.
Ohranila se je namreč zato, ker je v času ostala zvesta svojemu namenu: “Draga je pobuda zamejskih Slovencev za skupni razmislek glede problemov skupne narave na področju družboslovja, politike, verskega čutenja in filozofije”, je dejal predsednik DSI in podčrtal, da je Draga aktualen debatni forum za vse sredine, kjer Slovenci živijo: za matično domovino, za zamejstvo (ali zamejstva) in pa za zdomstva.
Čeprav so se snovalci Študijskih dni vedno otepali mitizacije manifestacije (glede tega je bil Pahor na tiskovnem srečanju jasen), je del letošnjega programa sila razmer moral počastiti visok jubilej. Zato se naslov petkovega predavanja preprosto glasi Zakaj Draga? Na njem se bodo Andrej Capuder, Katica Cukjati, Tine Hribar in Sergij Pahor vprašali, kaj je v preteklosti pomenila Draga, ali je imela kakšno zaslugo za demokratizacijo v Sloveniji in ali je prispevala h krepitvi kulture dialoga med Slovenci. Predavatelji se bodo zazrli tudi v sedanjost in se vprašali, kakšno vlogo imajo Študijski dnevi danes, kakšno vlogo pa naj odigrajo jutri.
O Dragi bo govor tudi na sobotnem popoldnevu. Ob 16. uri bodo predstavili knjigo Igorja Omerze z naslovom Karla. To ime je šifra, s katerim je Udba, tajna služba jugoslovanskega režima, poimenovala Drago. Omerza je namreč sestavil zgodbo, ki govori o tem, kako so bili Študijski dnevi od samega začetka do osamosvojitve Slovenije predmet obravnave tedanjih slovenskih oblasti. Gre za 25-letno obdobje, ki ga je slovenski proučevalec ‘strnil’ v okrog 700 strani. Tudi taka dolžina publikacije priča, da je bila Draga za marskikoga res zanimiva…
Ob 17. uri pa bodo – kot uvodoma zapisano – voščili Dragi njeni mladi prijatelji in podporniki. Kot je na tiskovnem srečanju poudaril Jernej Šček, bodo nastopajoči iznesli svoje misli v obliki moazika, ki bo pokazal tudi izjemni umetniški in intelektualni potencial mladih iz Tržaške, Goriške in Videmske. To bo hkrati priložnost, da bodo udeleženci dogodka z naslovom “Petdeset delcev še ni celota” aktualizirali pomen, ki ga Draga ima danes. Vedrina mlajših sil se bo nadaljevala ob 21. uri z nastopom glasbene skupine Beneške Korenine (BK) Evolution. Skupino sestavljajo mladi slovenski Benečani, ki so lani izdali 3. album Norost skrivnosti, skrivnost norosti skupaj z glasbeniki iz Nadiških in Terskih dolin ter Rezije.
Nedeljska Draga se bo kot običajno začela s sveto mašo. Božjo daritev bo letos ob 8.30 daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore (pri maši bo pel zbor sv. Jernej z Opčin).
Ob 10. uri pa bo Alenka Rebula spregovorila na temo Moč dvojine: preobrazba moškega in ženske za narodno rodovitnost. V letošnjem biltenu Drage (ki je v primerjavi s prejšnjimi bogatejše vsebine) je to predavanje predstavljeno kot odgovor na danes izjemno aktualno temo o medspolnih razmerjih. ‘Moški in ženske smo drugačni, tako zaradi svoje narave kot zaradi družbene in kulturne zgodovine, ki nas je ločila’, piše. Predavateljica bo prikazala nekatere vidike tega razdajanja in nerazumevanja, a tudi neizhojene poti, na katerih bomo lahko odkrili globljo povezanost moške in ženske moči. ‘Rodovi pred nami, ujeti v nasilje in boj za preživetje, se niso mogli posvečati medsebojnemu odkrivanju. Danes je dialog možen, a preizkuša našo velikodušnost, sposobnost odpuščanja in poravnave. Rodovitnost, ki si jo želimo za narod in ki obnavlja skupnost, se začne v odnostih medsebojne podpore med spoloma. Naša sposobnost preobrazbe v plemenitejše oblike ljubezni je edina podlaga za etičen in pravičen narod, ki si ga vsi želimo’, piše v biltenu.
Ob 15.30 bo na nedeljskem programu Drage slovesna izročitev četrte Peterlinove nagrade. Sergij Pahor je na novinarskem srečanju najavil prejemnika nagrade: letos bo to Zveza kulturne akcije ob 60-letnici ustanovitve. Organizacija je nastala med rojaki v Argentini in v času prerasla v ustanovo, ki združuje slovenske kulturnike po celem svetu. Nagrado bo v imenu Zveze dvignila Katica Cukjati. Sledila bo predstavitev Rebulovega zbornika ob njegovi 90-letnici. Publikacijo bo predstavila prof. Marija Pirjevec, ki je zbornik tudi uredila. Kot je na tiskovnem srečanju dejal predsednik Slovenske prosvete Marija Maver, bo na Dragi na voljo tudi zbornik lanskih Študijskih dni.
Sklepno predavanje letošnje jubilejne Drage (ob 16. uri) so prireditelji zaupali dr. Edvardu Kovaču. V predavanju z naslovom “Že danes je jutri ali slovenska prihodnost”, se bo filozof spraševal o dinamikah prihodnjega ‘slovenstva’ v času globalne trgovine in gospodarstva, velikih podnebnih sprememb in vse večjem poenotenju svetovne civilizacije, ko usihajo posamezni jeziki in kulture. Dandanes živimo odločilne zgodovinske trenutke, ko izvirnost in ustvarjalnost v majhnih rečeh ne omogočata samo nove vzorce življenja za preživetje, ampak zastavljata z novo duhovnostjo okvirje novi civilizaciji. Z vsem našim biti smo Slovenci nedvomno njeni sotvorci…
Letos so prireditelji izbrali za geslo Študijskih dni prisrčno misel p. Pedra Opeke, ki pravi: “Resnica, izrečena z ljubeznijo, nikdar ne rani. Je pot, ki vodi k spremembi in napredku. ”
In ‘Karla’ je na svoj način znala, zna in bo vselej znala ljubiti…
V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.
