Joseph A. Mussomeli, predsednik Republike Slovenije

mussomeliObstaja ogromno raziskav in razmišljanj, zakaj so določene družbe uspešne, druge pa kronično in trajno neuspešne. Zakaj se določene kljub katastrofam hitro kot Feniks vzdignejo, druge pa kljub bistveno boljšim naravnim danostim životarijo in se vrtijo v začaranih krogih. Odgovor se skriva v ljudeh in njihovih voditeljih. Državljani v demokratičnih ureditvah vedno zagotavljajo podporo sebi podobnim voditeljem, zato imajo po naravi stvari natančno takšno oblast, sedanjost in prihodnost, kot si jo zaslužijo. Podobno, kot ima žena takšnega moža, kot si ga je izbrala in kot si ga zasluži ter kot ga prenaša (in obratno), velja tudi, da ima vsak narod takšno vodstvo in takšno prihodnost, kot si jo zasluži.

Kakšni kandidati za voditelje uživajo podporo pri večini volivcev v Republiki Sloveniji? Pogumni, odločni, jasni, dosledni in odgovorni kandidati arhetipa pater familias, ali pa strahopetni, spletkarski, oportunistični, zahrbtni, hinavski ‘brezjajčni’ in impotentni priležniki?

Odgovor je že nedvoumno statistično in tudi v praksi dokazan. Kljub temu sem se poigral z resnično hipotetično mislijo, kakšen bi bil tek dogodkov, če bi Joseph A. Mussomeli po zaključku svoje diplomatske službe zaprosil in na podlagi izredne naturalizacije dobil slovensko državljanstvo ter nato kot politični voditelj poskušal v Sloveniji namesto sedanjih disfunkcionalnih vzorcev uvesti bistveno višje demokratične, pravne, ekonomske in etične standarde. Glede na njegovo dosedanje delovanje v Sloveniji si upam trditi, da ima navedeni možakar vse lastnosti spodobnega in sposobnega pater familias – zagotovo ni strahopetec in oportunist, je inteligenten in ima vizijo, je jasen in dosleden, ter kljub temu, da je zgolj veleposlanik nam tuje države, bolj ljubi in spoštuje našo državo, kot pa velik delež njenih lastnih državljanov in elite. Če teh lastnosti ne bi imel, se bi v preteklih letih zagotovo vedel podobno, kot se vedejo vsi ostali diplomati. Zagotovo bi tako bistveno lažje in bolj varno dočakal svojo penzijo. Nato predpostavimo, da se z njim na volitvah sooči protikandidat Aleksander Lukašenko, ki bi ob izdatni podpori elite in njenih medijev poudarjal, da mora država za vsakega državljana še bolj kot do sedaj skrbeti in poskrbeti, da se mora Slovenija začeti tesno povezovati z Vzhodom in Jugovzhodom ter se distancirati od dekadentnega in brezperspektivnega Zahoda, da bo vsak upokojenec ob koncu njegovega mandata prejemal najmanj tisoč evrov pokojnine, da bomo začeli izvajati megalomanske javne investicijske projekte, kjer se glede centa gor ali dol sploh ne bo spraševalo, da bodo vsi brezposelni dobili zaposlitev ali pa se bodo imeli pravico ugodno predčasno upokojiti, da bo zdravstvo, šolstvo, oskrba starostnikov in nasploh vse javne storitve na najvišjem svetovnem nivoju in dostopne prav vsem prebivalcem, ter da bomo likvidirali disfunkcionalno parlamentarno demokracijo in ukinili kapitalizem ter tako omejili vpliv zahodnih imperialistov na nam vsem ljubo domovino Slovenijo.

Kakšen rezultat bi v nedeljo ob 19:01 zagledali na ekranih? Joseph A. Mussomeli : Aleksander Lukašenko = 35% : 65% ??? Osebno ocenjujem, da bi lahko mirne duše namesto vprašajev postavil klicaje.

Za takšen volilni izid zagotovo ne bi bil odgovoren ali celo kriv Mussomeli oziroma njegov volilni štab, temveč državljani Republike Slovenije. Vendar ne vsi državljani! Res pa je, da vsi državljani plačujemo ceno za napačne odločitve večine. Še celo več, volilna večina ima globoko v sebi povsem oprijemljive materialne oziroma nematerialne motive za svoje odločitve in stališča, kar pomeni, da na takšne volivce odpade bistveno manjši del neto bremena zaradi napačnih odločitev družbe kot celote, kot pa na volivce, ki nasprotujejo politiki Aleksandra Lukašenka.

Ravno zaradi zgoraj opisanega fenomena postaja Slovenija vse bolj podobna Belorusiji in vse manj demokratičnim, svobodnim in odprtim zahodnim državam. Kruto dejstvo je, da je večini (ne pa vsem) slovenskih volilnih upravičencev pogumna, odločna, dosledna, poštena, transparentna in odgovorna politika ter vodenje države tuje oziroma celo odvratno in jim bo takšno ostalo vse dokler ne bodo doživeli katarze. Podobno kot je alkoholiku in narkomanu tuj red, disciplina in sprejemanje odgovornosti, vse dokler ni soočen s katarzo. Nosilci drugačne paradigme nismo žrtve zgolj sedanje slovenske (kolikor je sploh še slovenska) elite, temveč tudi vseh tistih svojih sodržavljanov, ki so s svojimi volilnimi glasovi in pasivno ali celo aktivno podporo aktualni eliti omogočili nastanek disfunkcionalnega stanja, s katerim se sedaj soočamo. Dokler ta oportuna večina volilnih upravičencev ne bo spoznala in vsaj intimno v sebi priznala svoje zablode, se v Sloveniji ne bodo začeli pojavljati kandidati za vodilna mesta arhetipa Joseph A. Mussomeli. Ravno zato moramo glasno in jasno opozoriti sodržavljane na njihove skorumpirane ali patološke volilne in vedenjske vzorce. Jasno pa Vam mora biti, da bo njihova reakcija podobna, kot reakcija moža na ženo, ki nekega dne začne javno govoriti, da ponoči ni zopet padla po stopnicah, temveč jo je povsem po nedolžnem pretepel njen uglajeni, kulturni, nekonfliktni, fini, lepi, priljubljeni in premožni mož.