Sloveniji ne preostane drugega, kakor da si redki še verodostojni levi voditelji in desni politiki (slednji tokrat brez očitkov prvim) pogledajo v oči in se zares dogovorijo, v kakšni Sloveniji želimo živeti. Desnica si mora priznati, da je za ostaline prejšnjega sistema več podpore prebivalstva, kot smo upali; verjetno bi se več kot polovica Slovencev in Slovenk zlahka sprijaznila z neko obliko komunizma, ki bi imel kolikor toliko človeški obraz in ne bi ekonomsko popolnoma zavozil. Toda levica (ki je prav na ekonomskem področju popolnoma odpovedala) se mora odločiti, ali bo prihodnost res gradila predvsem na teh ostalinah.

Nekateri ploskajo, spet drugi so zgroženi. Dr. Ljerka Bizilj naj bi Janši v obraz odkrito zabrusila, kar mu gre. Naj gre v zapor do smrti, če je kriv. Za svoj neposreden pogum je deležna ovacij na družabnih omrežjih. Spet drugi menijo, da je ravnala nespodobno. Sam sem na strani slednjih. [...]

Prvostopenjska obsodba Janše, Krkoviča in Črnkoviča je morda dobra vsaj za nekaj. Upajmo namreč, da je po tem dogodku, ki jasno kaže na navideznost naše pravne države in na njeno dejansko rdečo substanco, končno usahnila ideja o spravi. Morda smo sedaj na desnici končno sprevideli, da je utopično upati na nekakšno spontano spreobrnjenje partijske strukture k demokratičnim maniram, saj, kot kažejo zadnji dogodki, te strukture takoj ko lahko, posežejo znova po revolucionarnih sredstvih. Končno smo morda sprevideli, da zahteva po razgradnji totalitarne dediščine, ki jo jasno izraža izjava (št. 1096) parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz leta 1996, le ni od muh.

O zadevi Patrija do zdaj nisem pisal. Teze na način neugotovljenega kraja, za neugotovljenja dejanja, v zvezi z neugotovljenimi koristmi, nikoli niso obetala kaj drugega kot politično sodbo. Janša bo za del javnosti vedno kriv, karkoli bo že storil in kakorkoli mu bodo že sodili, za drugi del bo vedno [...]

Konec leta 2000, ko so bile Združene države zaradi neodločenega izida predsedniških volitev na robu političnega kaosa, je ameriško vrhovno sodišče razsodilo v zadevi Bush vs. Gore. Šlo je za zadnji krog, za zadnjo pravno instanco, na kateri so pravniki demokratskega predsedniškega kandidata branili svojo zahtevo po ponovnem štetju skrajno [...]

Svoj delež, da je Slovenija po letih govoričenja o domnevno grozeči orbanizaciji naredila pomemben korak k ukrajinizaciji, nosi navsezadnje “Evropa”, v katero bodo v prihodnjih mesecih Janševi podporniki stavili toliko upov. Brez težav je namreč odkupila vse srednje- in vzhodnoevropske zgodbe, zlasti pa slovensko in ukrajinsko, o dveh približno enako pokvarjenih elitah, v katerih je približno enako število tatov in skorumpirancev. Pri tem je prezrla nemara neznatne, a ključne podrobnosti. Prezrli so jih celo lucidni domači opazovalci. Zlasti je vzvišeni duh vseenizma razširjen med številnimi slovenskimi katoličani. Morda namenoma je “Evropa” vedno znova spregledovala večdesetletno izločenost enih in monopolni položaj drugih. Ni se ji zdelo vredno vprašati niti o tem, kako je z demokratičnim potencialom, ko z enih in drugih postrgaš balast. In simbolni zasuk zgodovinskega kolesa nazaj je postal mogoč. V Ukrajini in v Sloveniji.

Janez Janša je obsojen. Še zdaleč ne dokončno, pa vendarle. Prva sodba je padla. Skoraj tristotisoč ljudi, ki so ga na zadnjih volitvah volili in še mnogi drugi, ki ga podpirajo, so danes v šoku. Janšo spoštujejo in ne zdi se jim mogoče, da bi človek, ki je toliko naredil [...]

PREJELI SMO. V času gospodarske in socialne krize si prizadevamo, da bi državljanke in državljani Slovenije stopili skupaj, tako kot smo to že znali v prelomnih zgodovinskih časih. Žal nekatere sile čedalje bolj spodbujajo delitve, za ustrahovanje drugače mislečih pa zlorabljajo celo sodstvo. Zato je ključnega pomena, da se zavzemamo [...]

Če bi bil Janez Janša obsojen, kot zahteva tožilstvo, bi to pomenilo, da je vsak od nas lahko v vsakem trenutku obsojen česarkoli. Z Janšo se pogosto strinjam, včasih se pri pomembnih stvareh tudi razlikujeva. Nazadnje glede referendumskih sprememb. Te po mojem trdnem prepričanju nerazumno jemljejo moč ljudstvu kot zdravemu delu slovenske družbe in jo povečujejo bolj ali manj pokvarjenim oblastnim strukturam, predvsem pa gospodarsko-pravosodnim-političnim mafijam, ki so izropale državo.

Verjetno te dni marsikdo slabo spi. Še najmanj Janez Janša, ker se vse, dokler ob obsodilni sodbi ne bi zares pristal za rešetkami, do česar je tudi po pesimističnem scenariju še daleč, zanj ne bo veliko spremenilo. Bolj v skrbeh in brez spanja so tisti, ki bodo sprejeli odločitev in pripeljali zgodbo s Patrio, to skrbno ujčkano afero zadnjih petih let, do zaključka. Dilema je predvsem ena: pritisniti rdeči gumb ali ga ne pritisniti, poskusiti ob petindvajsetletnici procesa proti četverici nenadejano pobrati še jackpot ali ne. V vsakem primeru bo odločitev politična, s političnimi posledicami. Dokazno gradivo je milo rečeno pičlo. Pravosodje je s svojimi številnimi odločitvami in neodločitvami obenem zapravilo priložnost (če jo je glede na svoje predispozicije sploh imelo), da bi javnost v njem prepoznavalo avtoriteto ….