Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor se je v prvih dneh letošnjih parlamentarnih počitnic sestal na nujni seji. Zaradi vojnih razmer, v katerih je Slovenija sodeč po hitropoteznem dviganju rok levo-socialno-svobodnih poslancev, bi bilo skrajno neodgovorno s sklicem seje počakati do jeseni. Na sejo sta bila poleg članov odbora vabljena tudi ministrica Alenka Bratušek in njen honorarni ekonomist, koristna dvoživka Jože P. Damjan, profesor na Ekonomski fakulteti in strokovni sodelavec v Grant Thornton Consulting d. o. o.
Na uradni zapisnik s seje in slovenskemu bralstvu prilagojeno novico iz STA bomo morali počakati do jeseni, ker je administracija že odhitela na dopust. Da slovenska javnost ne bi bila prikrajšane za sveže vesti s pomembne seje, smo za bralce Časnika nemudoma v skladu s strokovnimi standardi slovenskega žurnalizma pripravili poročilo o najpomembnejših poudarkih z omenjene seje.
Nova Adrija
Gospa ministrica, ki slovi po skromnosti in redkobesednosti, je nanizala, kaj vse zmorejo in znajo v njenem ministrstvu. Z nepogrešljivo pomočjo zunanjega sodelavca Jožeta P. Damjana so pripravili elaborat o ustanovitvi Nove Adrije. Sedemdeset milijonov evrov za začetek – ni problema, mi samo »nidamo tajm«. Potniki v radiju 90 kilometrov od letališča Brnik bodo preplačevali vozovnice, ker bodo prisiljeni služiti nacionalnemu interesu. Letala bomo servisirali tam, kjer jih servisira Golobov pogodbeni letalski prevoznik ter s tem znižali stroške nove letalske družbe zaradi ekonomije obsega. Fraportu, ki mu je leva vlada nadvse ugodno prodala letališče Jožeta Pučnika (vključno s pristajalno-vzletno stezo!), bomo potrkali na vest in izprosili posebne popuste za letališke storitve. Najvplivnejšemu taksistu v Sloveniji Dejanu Jefimu bomo priporočili, naj na relaciji Ljubljana–Brnik taksisti ne odirajo potnikov Nove Adrije, dokler Jože P. Damjan ne bo pripravil strokovne študije o železniški povezavi prestolnice z letališčem. Uzakonili bomo takso za vse izdajalce nacionalnega interesa, ki bodo še naprej oblegali graško, beneško in zagrebško letališče.
Hitra železnica
Le komu slogan (bojni klic po Verbinčevem slovarju) »iz Maribora v Ljubljano prej kot v eni uri« ni všeč. Ne samo iz Maribora v Ljubljano, preudarna oblast, ki jo pooseblja ministrica, misli tudi na hitro železniško povezavo s Koprom in pa na hitro železnico od Gradca do Trsta. Vizijo imajo, časovnico pa bodo sproti prilagajali. V igri je več načrtov finančne konstrukcije za zagotovitev 8,3 milijarde evrov, kolikor je naračunal ekonomist JPD. Stroka se nagiba k javno-zasebnemu partnerstvu, ki bi bilo prilagojeno slovenskim razmeram. Vsem državljanom, ki imajo na bančnih računih več od sto tisoč evrov (za te vloge jamči država), bi denar, za katerega varčevalci tako in tako ne vedo, kaj bi z njim, preprosto vzeli. Takole čez palec bi varčevalcem nacionalizirali samo tretjino od 25 milijard njihovih prihrankov. Izvirni finančni hokus pokus s podrejenimi obveznicami se je pri sanaciji bank prav dobro obnesel, zakaj se ne bi tudi pri hitri železnici. Ker nas tujci, majhne kot smo, pogosto prezrejo, takratna predsednica vlade Bratuškova za bistroumno pokrivanje privatizacijsko-tajkunskega brezna bank žal ni bila nominirana za Nobelovo nagrado iz ekonomije.
Ako dve leti ne bi škode delala Janševa vlada, bi danes na Slovenskih železnicah imeli pokazati mnogo kaj in ne samo dveh prenovljenih železniških postaj v historičnem slogu ter nezanesljivih avtobusnih prevozov na trasah železniških prog, ki so še iz rajnke Avstrije.
Infrastruktura do črnih gradenj
V letošnjem letu je ministrica za infrastrukturo z vso vnemo osebno vodila izvedbo pilotskega projekta napeljave komunalne pitne vode do na črno zgrajenega objekta. Da ji je bil olajšan vpogled v vse sitnosti, ki jih imajo črnograditelji z (ne)podkupljivimi državnimi in občinskimi uradniki, je napeljavo vode urejala kar do svoje (pardon, partnerjeve) počitniške hišice. Ustavna določba, pravica do pitne vode namreč, ki jo je bila prav ona zbasala v Ustavo, je nad vsemi drugimi zakonskimi in podzakonskimi akti. Črnograditelji, lov na infrastrukturo vaših hišic, zidanic, kolib in staj je odprt; saj smo vsi enaki pred zakonom, mar ne. No, resnici na ljubo je nad Ustavo in zakoni samo Zoran Janković z drekovodom C0, tempirano bombo, ki ogroža oskrbo Ljubljane s pitno vodo.
Nova Splošna plovba
Odbor za infrastrukturo je sprejel pomemben sklep, od katerega je odvisen nadaljnji gospodarski in vsakršni razvoj Republike Slovenije. Ob tem, ko je problematika letalske in železniške infrastrukture genialno rešena, se seveda postavlja vprašanje, kaj bo s pomorskim prometom. Imamo morje, resda dodatno zmanjšano zaradi slovenskih »strokovnjakov in strokovnjakinj«, ki so sodelovali pri arbitraži in zagovarjali slovenske, še bolj pa hrvaške interese. Nekaj morja imamo, zato ga moramo izkoristiti, kajti morja široka cesta se ponuja kar sama. Pomorskega prevoznika nimamo, odkar smo leta 2010 prodali nekoč paradno podjetje Splošna plovba z ladjami, ki so po svetu nosila izključno slovenska imena: Korotan, Martin Krpan, Piran, Pohorje, Ljubljana, Bled …
Sklep odbora se torej glasi, naj vsestranski ekonomist Jože P. Damjan do sv. Miklavža, ki je zavetnik mornarjev in ladjarjev, pripravi strokovno študijo o upravičenosti ustanovitve Nove splošne plovbe. Izhodišče za ustanavljanje Nove splošne plovbe naj bo javno-zasebno partnerstvo. Kot zasebni partner naj bi v družbo vstopil podjetnik Izet Rastoder, ki z ladijskim prevozom kolonialnega blaga plačuje velike denarje tujim ladijskim družbam. Ker je velika verjetnost, da bo tudi ta študija zasledovala nenapisana pričakovanja naročnika, je odbor že na tej seji z večino glasov sprejel predlagana imena ladij v Novi splošni plovbi: Dražgoše, Baza 20, Bolnica Franja, Osankarica, Prekomorske brigade, Osvobodilna fronta.
***
Sestavek je seveda izmišljen, njegova vsebina pa je zelo verjetna, po vsem kar vidimo in slišimo, odkar smo znova osvobojeni. Gospe Bratuškove volivci, ki imajo vedno prav, niso izvolili za poslanko in so tudi izžvižgali njeno stranko, pa je kljub temu postala ministrica. Kaj hočemo, premierju Golobu je prešuštvo tudi med političnimi strankami nekaj najbolj običajnega. Ima Svobodo in za priboljšek si je vzel še SAB in LMŠ.
