Laž je stalna spremljevalka človeka. Radi lažemo, a neradi prenašamo, da nam lažejo. Posebno, če smo zaradi tuje laži (npr. tekmeca) izgubili ali se nam je zgodila krivica. Pri laži gre za hoteno izjavo (besedo), ki se ne sklada z dejstvi ali z našimi mislimi. Lažemo, ko hočemo na nepošten način priti do rezultatov, ki si jih želimo. Tako otrok laže, ko pravi »sem pozabil… (na domačo nalogo, na svoje obveznosti)« pa tudi novinar, ki kot papiga ponavlja, da je »vlada padla«, ko vsi vemo, da je Šarec odstopil, ker ni zmogel več. Ko bi bili resnicoljubni, bi se uprli ponavljajoči mantri »vlada je padla«, še prej pa mnogim drugim, s katerimi polnijo naš prostor, od zgodovinskih mitov in legend do ideoloških pravic in kapric.

Koga bi povabili pred kamere: odhajajočega politika ali prihajajočega?

Uporabniki medijskih vsebin imamo malo orodij, da bi lahko preverili ali nam posredniki vsebin ponujajo kakovost ali škart. Ta hip pa nam politični trenutek ponuja zadosti preprostih in splošno znanih stvari, za katere vemo, kako in kaj (poznamo torej resnico), da lahko še enkrat preverimo posrednike – novinarje oz. družbeno politične delavce v medijih. Postavimo se v vlogo novinarja, ki mora povabiti pred ekrane pomembnega javnega delavca, da se pogovori o odprtih problemih. Ali bi povabili odhajajočega politika ali prihajajočega? Ali bi povabili tistega, ki bo govoril, zakaj mu ni uspelo in bo krivdo valil na drugega, kar razodeva njegovo nezrelost, nesposobnost in užaljenost. Ali pa bi povabili tistega, ki bi lahko sestavil novo vlado?

In kaj bodo naši družbeno politični delavci še počeli, če bo res prišli do nove vlade! Naj vas spomnim: vsak dan bodo ostro in vladi nasprotno poročali o grehih preteklih vlad. Krivdo nosi nova! Vsak dan bodo pozivali na vstaje in manifestacije. Vsak dan govorili o tem ali onem problemu in o sindikatih (Kaj je že to? Že nekaj let ni nič slišati o njih!), ki bodo stavkali. Morda si izmislijo še nova sodna preganjanja, nadzore, računska sodišča ipd. Orodij imajo veliko, vse obvladuje zima!

Kdor hoče, lahko zdaj vidi, kako nam perejo možgane

V nas ustvarjajo simpatije in antipatije, ki so daleč od našega čutenja in izkustva. Če se nam zdi tako prav, potem je z nami nekaj hudo narobe. Čeprav ljudje radi lažemo, neradi vidimo, da nam lažejo, še manj pa si želimo, da z nami manipulirajo. In prav to moremo v trenutnem političnem dogajanju prav jasno videti in doumeti. A potem moramo narediti korak naprej in se vprašati: Ali ne delajo podobno z nami tudi v drugih stvareh? Ali lahko zaupamo medijem, ki tako očitno in pristransko navijajo za ene, demonizirajo druge in delajo za tretje? Zdrava pamet pravi: ne moremo in ne smemo! Zato bi bilo pametno, da si privoščimo post od teh medijev. Jih ne gledamo, ne poslušamo, jim ne sledimo. Jih morda celo odpovemo in se obrnemo k bolj užitnim oz. resnicoljubnim. Seveda bomo pri tem previdni in nezaupljivi, kajti osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat. A družbeno političnim agitatorjem moramo dati vedeti, da smo jih spregledali, Tudi jih ne cenimo, čeprav se njihovemu vplivu ne moremo docela odtegniti.

Ideologije, ki od nas zahtevajo zanikanje preprostih dejstev

Lažemo lahko zaradi kakšnega dejanja oz. koristi, ki se nam obeta, lahko pa celo trajno živimo v laži. Trajno živimo v laži takrat, ko si za svoj pogled na svet, svoje življenjsko vodilo, izberemo ideologijo, ki od nas zahteva zanikanje preprostih dejstev. Taka ideologije je npr. ateizem, ki človeka sili, da zanika razumnost stvarstva, iz katerega je potem logično sklepati na Stvarnika. Taka ideologija je teorija spola, ki zanika dejstvo, da smo moški ali ženske, vse ostalo je deviacija, in sili v priznavanje »nevemkolikšnega« števila izmišljenih spolov. Taka ideologija je vsaka, ki od nas terja, da sprejemamo splav kot pravico, ker otroku zanika njegovo človeškost in posledično pravico do obstoja. Taka ideologija je socializem, ker terja od nas, da da danes pristanemo na nedopovedljive žrtve, da bomo jutri boljše živeli, čeprav ta jutri nikoli ne pride. Taka ideologija je kapitalizem, ker terja od nas, da poveličujemo, ne glede na sočloveka in skupnost, materializem in posameznika. Taka ideologija je LGTB-jevska agenda, ki terja strpnost do zasebnih spolnih obnašanj, ki niso skladne s človeško naravo.

Jezus je največji tabu našega časa in prostora

In vse naštete ideologije, pa še kakšna npr. vegetarijanstvo/veganstvo/animalizem, skupaj tvorijo naše ozračje, polno laži, ki se sestavljajo v sistemske krivice in v strukturni greh, zapisan v zakonih. Ali hočemo vse to? Nočemo! A zdi se, da smo nemočni zoper dobro organizirane in vplivne manjšine, ki nenehoma lobirajo za svoje zmote. Zoper ozračje laži imamo eno samo orožje: resnico in eno samo pot: skupaj z Jezusom na križ.

Ups! Prepovedano območje. Jezus je največji tabu našega časa in prostora. Njegov križ je najbolj preganjan simbol na svetu. Njegova Cerkev najbolj preganjana verska skupnost (pri nas zapostavljana, zaničevana in diskriminirana na bolj mehek način). Vse naštete laži so v tem svetu doma, ker so od tega sveta. Jezus pa ni od tega sveta in je edini nedolžen med nami, zato ali priznamo svojo krivdo in svoj greh, ali pa križamo našega Odrešenika. Nekoč in danes, ljudje ravnamo enako. A kakor pravijo evangelij, njegov križ je njegova zmaga nad svetom. Zmaga zato, ker ni vstopil v logiko tega sveta, ampak nam je pokazal Božjo logiko, ki naj bi jo osvojili in posnemali. Potem pa je seveda vstal od mrtvih! A to je že druga zgodba.