“Guardian bi bil desničarski odklon”

Ko smo tudi na našem portalu napovedali včerajšnji forum o kakovosti in avtonomiji v novinarstvu in omenili organizatorja, Jurčičev sklad, so nekateri naši vestni sodelavci v senci takoj poskočili in napovedali eno samo trobljenje v isti rog. S tem je pravzaprav zelo v ospredje prišla ena od dveh prevladujočih ugotovitev na forumu, namreč zacementirana delitev na “naše” in “njihove”. Gotovo je bilo na srečanju, katerega duša in voditelj je bil Peter Lah, izrečenega tudi kaj, kar bi omenjene Časnikove zveste bralce potrdilo v njihovi osrednji podmeni. Marsikaj je nadalje obstalo na ravni čiste teorije in lepih, toda malo povednih parol. Kljub vsemu je bilo povedanega veliko tistega, s čimer bi se lahko strinjali vsi. Nekaj utrinkov se mi zdi v tem okviru posebej vrednih pozornosti.

Župani kot kulturni ministri

Zame je bil najprijetnejše presenečenje večera Prekmurec Marijan Dora, ki je kratko, jedrnato in učinkovito orisal problematiko specifičnega razumevanja medijskega lastništva pod Alpami. Ker je to na lokalni ravni še bolj pereč problem kot na državni, ga je nekako lahko povzel v domislico, da se v odnosu do Murskega vala, katerega urednik je, skoraj vsak izmed sedemindvajsetih prekmurskih županov vede vsaj kot kulturni minister.

Večerovka Darka Zvonar Predan je nazorno opisala lastniško kalvarijo svojega časopisa. Opozorila je še, da so novinarji velikokrat presenetljivo tolerantni do politike, izrazito netoleratni pa do drugače mislečih novinarskih kolegov.

Iz prispevka direktorja Nove revije Tomaža Zalaznika velja izpostaviti ugotovitev o skoraj popolni odsotnosti vloge izdajatelja (nemškega Herausgeberja), idejnega vodje medija, v slovenskih časopisnih hišah.

Bistveno je večer s svojim nastopom popestril Peter Frankl s Financ. Stanje v Sloveniji je lucidno primerjal s položajem v nekaterih drugih okoljih na jugovzhodu Evrope (posebej zanimiva je bila primerjava s Hrvaško, kjer da se o politikih zapiše marsikaj, o pravih gospodarjih države pa nič. Kljub temu si je občinstvo verjetno najbolj zaopomnilo njegovo misel, da bi v Veliki Britaniji kot levoliberalen medij profilirani Guardian pri nas obveljal za “desničarski odklon in rumeni časopis”. Podalpski svet naj bi namreč premogel bistveno bolj maoistične liste. Če sem prav razumel, Frankl s tem ni imel v mislih politične usmeritve, marveč prej splošen odnos do sveta, kjer je glavna naloga piscev oznanjanje domnevnih “večnih resnic”.

Gotovo bi se dalo povzeti še veliko iskrivega, vendar bodi za pokušino dovolj.

Foto: Wikipedia