V Prvi Mojzesovi knjigi beremo: »Dajmo, sezidajmo si mesto in stolp, katerega vrh naj sega do neba, in naredimo si ime …« Gospod (Bog) je rekel: »… zmešajmo njihov jezik, da ne bodo več razumeli govorice drug drugega!« To je večtisočletna zgodba o napuhu in o zmešnjavi ter kazni, ki sta posledica napuha.
Razgledni stolp Kristal
V Rogaški Slatini so se odločili, da bodo zgradili razgledni stolp, ki naj bi bil s 106 m najvišja zgradba v Sloveniji. Še preden so postavili svoj prestižni stolp, je prišlo do neverjetne zmešnjave. Čeprav vsi govorijo slovensko, natančneje – eno od narečij iz štajerske narečne skupine, se med seboj ne razumejo. To se da spoznati iz časopisnih poročil, ki govorijo o podpornikih in nasprotnikih gradnje, samovolji župana, nezadostnih denarnih virih, referendumu, izbiri nove lokacije itd. Nihče pa se doslej še ni obregnil ob zavajanje v zvezi z višino načrtovanega stolpa. Kaj trboveljski dimnik s 360 m višine ni zgradba? Tudi če je danes dimnik propadle toplarne le tehnični spomenik, je vendarle zgradba – celo višja od znamenitega Eifflovega stolpa (324 m).
V vlogi »Gospoda« je Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je rekel odločno ne, češ da je lokacija za stolp neprimerna. Kje pa so bili državni uradniki v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Zdravilišče Rogaška gradilo dvanajstnadstropno stolpnico Terapije na še bolj neprimerni lokaciji? V teku desetletij smo se na stolpnico navadili in je seveda ne bomo podirali. Moje nestrokovno mnenje je, da bi novi kristalni stolp na prvi izbrani lokaciji vzpostavil nekakšno ravnovesje z osamljeno stekleno stolpnico. Na enem koncu osrednjega dela zdravilišča je že steklena stolpnica, na drugem bi bil kristalni stolp.
Dragi državni in lokalni oblastniki, prednost in pozornost pri urbanističnih vprašanjih v Zdravilišču Rogaška bi morali pred kristalnim stolpom nameniti dvema spomenikoma, ki ju je nujno potrebno odstraniti iz Zdraviliškega parka. Sem preprosto ne sodita, ker nimata nikakršne zveze z nekoč tretjim najpomembnejšim zdraviliščem v Evropi. Z enega konca namreč park obvladuje obelisk z reliefi komunistične revolucije, z nasprotnega pa kip Borisa Kidriča še kar nadaljuje s strahovlado. Odstranite ju, takoj! Šele potem se pogovarjajte o primernih in neprimernih lokacijah za stolp in druge novotarije. Ne ruskim ne drugim gostom iz tujine ne bo potrebno pojasnjevati, da je v parku ropotarnica slovenske politične zgodovine.
Zakaj imajo v Zdravilišču Rogaška Spomenik Borisa Kidriča?
Jezikoslovec France Kidrič je bil rojen v Ratanski vasi, osnovno šolo je obiskoval v Rogaški Slatini in nato gimnazijo v Mariboru. Študiral je na Dunaju in tam nadaljeval z akademsko kariero. Ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani je zasedel mesto profesorja na Filozofski fakulteti. Njegov sin revolucionar Boris je bil rojen na Dunaju leta 1912. Med svetovno vojno sta se z materjo preselila v zaselek Knežec pri Rogaški Slatini, kjer je Boris preživljal otroštvo. Nižje razrede osnovne šole je obiskoval v Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Leta 1920 sta se z materjo preselila k očetu v Ljubljano. Je nekaj let Borisovega otroštva, ki ga je preživel v občini Rogaška Slatina, zadosten razlog, da ima sporna zgodovinska osebnost spomenik na najuglednejšem mestu Zdravilišča Rogaška?
Zlato tele
V Drugi Mojzesovi knjigi beremo: »… se je Mojzesu vnela jeza … Zgrabil je tele, ki so ga naredili, in ga sežgal v ognju. Potem ga je zmlel v prah …« Kdaj bomo učakali slovenskega Mojzesa, ki bo zmlel v prah bronasta teleta, ki jih številni rojaki še vedno častijo na slovenskih trgih? Da ne bo nesporazuma – brez prelivanja krvi, kar beremo v nadaljevanju svetopisemske zgodbe.
