Anonimke, sistemska bližnjica za obračun z vami

5252797_mAnonimke so poceni, učinkovito in uničujoče sredstvo za obračun z nasprotnikom, sodelavcem, šefom in drugimi izpostavljenimi posamezniki, s katerimi želi anonimni pisec javno obračunati. Kajti anonimka praviloma ni spisana z namenom, da bi sramežljivo stala v kotu, pač pa s ciljem, da gre (slab) glas o vas v deveto vas.

Prav tako ni napisana zato, da bi razrešila kaj, kar ni mogoče razrešiti po nobeni drugi poti. V tem primeru bi videli dve, morda tri anonimke na leto, kajti situacije, ki jih ni mogoče rešiti z iskrenim pogovorom, iz oči v oči, so izjemno redke. Pri več sto anonimkah, kolikor se jih vsako leto zgosti v družbenem prostoru, pa si ni mogoče več zatiskati oči. Gre za premišljeno, zlobno sistemsko bližnjico za obračun s tistimi, ki stojijo na poti, predvsem z izpostavljenimi vodilnimi posamezniki, ki jim je javni obračun tudi namenjen – s ciljem, da se jim odvzame ugled, dostojanstvo, dobro ime; vsem na očeh.

Nezaslišano, ste slišali?!

Anonimka želi biti, za razliko od njenega pisca, vidna, slišana, opažena. S svojo vsebino želi šokirati in spodbuditi javni odziv in ogorčenje. Napisana je z namenom, da sproža javno ogorčenje in osramoti posameznika, zoper katerega deluje. Vse s ciljem, da spodbudi družbene institucije k takojšnjemu ukrepanju, medije k takojšnjemu poročanju, tistega, zoper katerega je spisana, pa k bolj zadržanemu delovanju, še raje pa k umiku, odstopu. Preganjalci namreč nimajo časa čakati, da poteče mandat ali da bi zoper človeka, ki jim je napoti, stekli postopki za razrešitev, če obstajajo razlogi za to (pa jih običajno ni). Zato ubirajo poti, kjer ni oprijemljivega varstva za žrtev in anonimka je njihova prva, za nasprotnike povsem varna izbira. Z njo javno osramotijo človeka, sami pa ostajajo v skrivališču anonimnosti, iz katerega se pritajeno hahljajo. Ker imajo občutek, da ne bo nihče nikoli izvedel, kdo je zadaj, pišejo anonimke pod krinko različnih družbenih skupin, ki jim niti pod razno ne pripadajo in nizajo obtožbe, ki so na meji absurdnega in čez mejo verjetnega.

V koš z anonimkami? Žal ne

Skratka, navadno je že od daleč videti, da je anonimka en velik konstrukt. A to družbenim institucijam ne daje možnosti, da bi strupeno pisanje vrgle v koš, temveč se odzovejo po uradni dolžnosti, z vsemi postopki; kot da bi šlo zares. In stvar je v resnici zelo resna. Najbolj za žrtev, zoper katero se začnejo širiti uničujoče informacije. A tudi za družbene institucije, ki morajo in za medije, ki želijo verjeti, da gre zares in da je vse res, dokler se ne izkaže drugače. Odveč je omenjati, koliko časa to vzame vsem skupaj in koliko strokovnosti, dela, energije in papirja gre v prazno. Odveč je tudi poudarjati, kako stresni in obremenjujoči so ti postopki za žrtve, ki se tudi leto dni in več pretežni del časa ukvarjajo z dokazovanjem, da so ravnali strokovno, odgovorno, smotrno, zakonito. Da torej niso skorumpirane, goljufive, zlobne pošasti, kot daje občutek anonimno pisanje, ki se hitro razlije po celotnem družbenem prostoru, kar je stresno in boleče za vsakogar ki in ko ga osebno zadeva. Tako je, kar se tiče preganjalcev, tudi mišljeno. Zanje nič osebnega, za žrtve pa huda preizkušnja. Preberite tudi: http://www.casnik.si/index.php/2015/06/09/sodisce-javnega-mnenja-nic-osebnega/

V kriznih situacijah nihče ne zmore sam

zalost-gratis-rtfV dolgotrajnih in mučnih postopkih mnogi obupajo in se tako ali drugače prenehajo boriti in se umaknejo. Tudi tragične zgodbe so vmes, o katerih se v strokovnih krogih le šepeta. Vodilni drug drugega tolažijo, da ti posamezniki najbrž niso bili dovolj močni, dovolj pripravljeni na funkcijo in da bi sami opravili bolje. Pa pride čas, ko se srečamo v hudih zgodbah in se izkaže, da skozi afere nihče ne more sam in da nihče ne zmore brez posledic prenašati javnega sramotenja in krivice. Da prav vsak potrebuje pomoč in podporo v situacijah, kjer se zgostijo vsi družbeni absurdi in začnejo delovati zoper posameznika v nemilosti.

Ena anonimka, mnogo žrtev

Preganjalci poznajo delovanje družbenih institucij dosti bolje od žrtev. Par anonimnih besed o korupciji, zlorabi davkoplačevalskih sredstev, po možnosti ščepec goljufije in razvrata, za vsak slučaj še mobing in malo nasilja, pa se bodo mediji in družbene institucije odzvali, kot se od njih pričakuje. Takoj in intenzivno.

Počasi se bomo morali začeti zavedati, da so anonimke toksično sredstvo, ki razkraja zaupanje med nami in ustvarja prostor za strukturno nasilje. Danes nad vašim kolegom, sodelavcem, šefom, jutri nad vami. Anonimne obtožbe čez noč vzamejo dobro ime, dostojanstvo, ustavno zagotovljene pravice…, v družbi pa ustvarjajo prostor za silovit obračun z izpostavljenimi posamezniki v nemilosti na sodišču javnega mnenja, kjer so dokazi odveč in so dejstva nepomembna, saj že vnaprej vemo, da je dim, kjer je ogenj.

Članek je bil prvič objavljen med strokovnimi vsebinami upravljanja ugleda, kriznih situacij in afer na www.urednica.si. Damjana Pondelek je strateška svetovalka in krizna komunikatorka.