»Nastop spoštovane Spomenke Hribar je, podobno kot v njenih predhodnih nastopih in člankih, izvenel v kritiki, zgražanju in opozarjanju na sedanji prihod politične desnice v Sloveniji in se dotaknil tudi konkretnega »nelegitimnega odvzema« mandatarstva relativnemu zmagovalcu Zoranu Jankoviću. Ob tem pa smo opazili odsotnost kritike slovenske levice in etične presoje njenih ravnanj v dvajsetih letih tranzicije,« sta zapisala v odprtem pismu predsednik krščanskih socialistov in nekdanji poslanec Andrej Magajna ter predsednik pomladka stranke Žiga Šorli.

Odprto pismo je objavljeno na spletni strani Reporterja.

Odločitev ni presenetljiva, saj so že odmevi v evropskem parlamentu, ki je zelo občutljiv za kršenje človekovih pravic, pokazali, da ratifikacija nima realnih možnosti. Zato se komu tolikšno protestiranje v grotesknih belih maskah s črnimi nasmehi morebiti zdi že pretirano. A vendar moramo vedeti, da je internet glasnik svobode in najmočnejši borec proti cenzuri in samocenzuri. To je posebej pomembno v diktaturah, pa tudi v državah, kjer je medijski pluralizem okrnjen. Protestov za svobodo medijev ni nikoli preveč.

Lahko pa oporekamo Anonimnemu iz Maribora, ki je rekel, da se javne razprave v državnem zboru ne bo udeležil, saj nanjo ni bil povabljen. Če bi se malce poučil o delu parlamenta, bi vedel, da so javne razprave namenjene vsem državljanom in so tako povabljeni vsi, ki bi želeli kaj povedati. Od človeka, ki zagovarja hekerske napade na spletne strani vlade, bi vendarle pričakovali, da se bo za dosego svojih ciljev boril tudi demokratično. Tako pa je zavrnil možnost, da bi svoje argumente predstavil zakonodajalcu. Temu bi lahko rekli državljanska malomarnost.

Tako pa je svoj podpis pod Acto obrazložila tudi slovenska veleposlanica v Tokiu Helena Drnovšek Zorko. A sestra pokojnega predsednika Janeza Drnovška, ki se je za dejanje opravičila (odstopila sicer ni), je opozorila tudi, da je bil podpis naročen. Acto je namreč odobrila Pahorjeva vlada. Podprl jo je tudi parlamentarni odbor za EU, v katerem je imela večino takratna vladajoča koalicija. Ker se podobne zadeve sprejema tudi v paketu, ni tako nenavadno, da so dvignili roke tudi za Acto. A vendar bi za to dejanje pričakovali vsaj pojasnilo (če že ne opravičila), saj njihovi strankarski kolegi vsi v en glas grmijo zoper Acto.

Groteskne sfere novinarstva

Ni navada in ne spodobi se, da razvedrilne oddaje gostijo politike, ugotavlja Združenje novinarjev in publicistov. A tokrat je, po mojem mnenju, zadeva eskalirala v še bolj groteskne sfere medijskega profesionalizma in neodvisnega novinarstva. Ne samo, da je celotna oddaja potekala na nivoju nekakšnega piarja, ki ga je vodila voditeljica, s katerim je očitno poskusila rehabilitirati Kresalovo, ki je osebno vpeta v več glavnih afer v Sloveniji, ki so se zgodile zadnja leta, Tomažinova je Kresalovo skozi celotno oddajo tikala.

Takšnega neprofesionalizma na področju novinarskega dela, na javni televiziji, ki je financirana s strani davkoplačevalskega denarja, ne pomnim. Združenje novinarjev in publicistov zato pravilno ugotavlja, da je TV Slovenija z omenjeno oddajo zlorabila javni televizijski čas za nekaj najbolj neetičnega in neprofesionalnega. Glede na to, da je sedanje vodstvo RTV Slovenija dobesedno erotično navezano na veljake tranzicijske levice, in ker v prihodnjih dneh lahko pričakujemo začetek sodnega postopka na okrožnem sodišču v Ljubljani v zvezi z afero bulmastifi, je nedeljsko lapanje Tomažinove in Kresalove precej logična poteza.

Obudimo spomin

Skrivnostne okoliščine smrti Saše Baričeviča v znani aferi bulmastifi namreč še vedno burijo duhove. Potem, ko so stvari okoli dogajanja na Oražnovi ulici v Ljubljani že dolgo časa na mrtvi točki, se vendarle obeta njihova razjasnitev. Začelo naj bi se sojenje dvema obtoženima policistoma Dušanu Mikolčeviču in Alešu Conradiju. Oba bosta morala pojasniti, zakaj nista zavarovala ključnih dokazov, čeprav naj bi ju Baričevičeva sestra Dea Baričevič opozorila na najdbo sledov krvi v prvem nadstropju hiše. Policija se kljub opozorilom ni odločila za preiskavo prvega nadstropja. A glasovi o tem, da pri omenjeni aferi ni šlo zgolj za spolno zlorabo psov in protipravno vračanje psov lastniku, ampak da je bila zelo verjetno tam v času tragedije prisotna tudi neznana tretja oseba, niso potihnili. Zato so kraj dogodka lani pregledali tudi kriminalisti specializiranega oddelka tožilstva. Tega je prej vodila nekdanja tožilka Branka Zobec Hrastar, po njenem odhodu – iz preiskave se je izločila, ker naj bi se osebno poznala z Deo Baričevič, pa še to je storila šele takrat, ko je bila glavnina preiskave že končana – pa Dragica Kotnik. Kriminalisti so ob pregledu hiše odkrili sledove krvi na dveh stikalih. Ti so bili tam vse od dneva tragedije. To pa tako za policijo kot tudi za nekdanjo tožilko Zobec Hrastarjevo ni bilo pomembno. Slednja je odredila le raziskovanje izvora fotografije mrtvega Baričeviča.

Tožilstvo je na podlagi novih dokazov marca lani vložilo predlog za izdajo odredbe za pregled telefonskih klicev, a do tega ni prišlo, ker je preiskovalna sodnica predlog zavrnila. Tožilstvo je nato ponovno vložilo nov predlog za pregled telefonskih klicev. Preiskovalna sodnica je nato, tik pred iztekom roka, do katerega so bili mobilni operaterji dolžni hraniti podatke, le ugodila tožilcem. Ti so junija lani, prav na podlagi pregleda telefonskih pogovorov, na okrajno sodišče vložili obtožni predlog zoper policista Mikolčeviča in Conradija. Obtožena sta nevestnega dela v službi.

Tretja oseba?

V sodnem postopku bi se lahko izkazalo, kdo je bila tista morebitna tretja oseba v hiši v času tragedije. Tožilstvo je namreč v svojem spisu navedlo izjavo priče, ki trdi, da je še v času, ko so na kraj prihajali kriminalisti, po Oražnovi ulici z veliko hitrostjo odpeljal večji terenski avto črne barve prestižne znamke. Pri tem je voznik avta z agresivno vožnjo z gotovostjo nakazoval, kot da beži pred čem ali nekom. Kot piše v tožilskem spisu, je priča prepričana, da je v avtu sedel odvetnik Miro Senica. To je potrdil tudi sodelavec omenjene priče. Tožilstvo naj bi v dokumentu navajalo tudi, da je Senica med drugim lastnik terenskega avtomobila znamke porsche cayenne/S, črne barve. Senica, ki je sicer partner nekdanje ministrice za notranje zadeve Kresalove – spomniti je potrebno tudi to, da je njen stric, kinolog, Rajko Rotner napisal strokovno mnenje o vračilu bulmastifov lastniku, kasneje pa zaradi tega bil ovaden zaradi ponarejanja listn -, je pred časom že zagrozil s kazenskimi ovadbami za vse, ki bi širili zgodbe o tem, da je bil sam prisoten pri tragediji Baričeviča. Strah pred resnico je očitno velik. Se je pokazal tudi na nedeljski večerji s Katarino?

Foto: LDS Kamnik

Voda je preplavila reaktorje, zalila črpalke in električne generatorje

V Fukušimi je ob obali postavljena jedrska elektrarna s 6-timi vodno hlajenimi reaktorji. Prvi trije so ob nezgodi delovali, četrti je ravnokar ugasnil, peti in šesti pa ob dogodku nista delovala. Ob potresu so se reaktorji ustavili in v glavnem ostali nepoškodovani. Pred cunamiji so bili zaščiteni le do višine 10 metrov, 15 metrski cunami pa je povzročil veliko katastrofo. Blatni morski val je prekril reaktorske stavbe, uničil električne napeljave, zalil turbine in črpalke. Med tem, ko so avtomatske naprave ob potresu ugasnile vse delujoče reaktorje, pa je zaradi cunamija odpovedalo hlajenje. To pa je bilo usodno.

Pri odpovedi hlajenja je največji problem taljenje jedrske sredice in posledično izločanje vodika iz gorivnih srajčk. Eksplozija mešanice vodika s kisikom je tako nastala, kar je tudi drugod po svetu glavni problem reaktorske nesreče. Ponovimo še, da upravljavci izrabljeno gorivo po zamenjavi z novim, za nekaj časa pogosto zadržijo ob reaktorju v posebnih komorah. Seveda morajo poskrbeti za ustrezno hlajenje. Ob zadnji japonski katastrofi je nekaj eksplozij povzročilo prav iztrošeno gorivo, ko hladilni sistem ni deloval.

Do eksplozije v reaktorjih 1 in 3, ki je poškodovala tudi reaktor 2, in povzročila požar v reaktorju 4, je prišlo že naslednji dan po potresu. Pri tem so se radioaktivne snovi razširile v okolje in oblasti so iz bojazni pred nepredvidenimi dogodki izselile prebivalstvo v radiju 20 km. V severozahodni smeri od Fukušime so ljudi izselili celo do oddaljenosti 40 km. Tako je celotno število izseljenih oseb doseglo 100.000. Pod kontrolo pa bodo imeli površino nekaj večjo od polovice Slovenije.

Primerjava s Černobilom

Nuklearni katastrofi v Fukušimi so, glede na jakost, pripisali isto stopnjo, kot Černobilu, t.j. sedmo. Vendar je bilo opustošenje z radioaktivnimi izotopi v Černobilu večje. v Fukušimi pa je bil zaradi večjega števila prizadetih reaktorjev celoten dogodek veliko bolj zahteven in potencialno bolj nevaren. Kljub vsemu pa sevanje ni povzročilo smrtnih žrtev. Vendar so nekateri redni in priložnostni delavci prejeli razmeroma visoke doze radioaktivne ga sevanja (do 250 milisivertov- MSv), kar je polovica kratkotrajne maksimalno dovoljene doze (500mSv) za delavce, ki »sodelujejo pri posegih pomembnih za ohranitev življenj«.

Za okoliške prebivalce je ocenjena jakost doze v prvem letu po nesreči manj kot 30mSv na leto (ocena je dobljena na osnovi meritev francoske agencije IRSN približno en mesec ponesreči). Normalno naravno ozadje je 2 do 3 mSv na leto, ponekod pa doseže celo vrednost 50 mSv na leto. Vlada je pripravljena mestnim oblastem finančno podpreti postopke za znižanje jakosti doze do avgusta 2013 na okrog 10 mSV na leto. Poškodovano elektrarno v Fukušimi pa bodo ukinili.

Foto: Wikipedia

Foto: Ivan Hočevar

Concepcion (Čile) - Velikonočni otoki

Pred časom smo poročali, da je Matevž Lenarčič pristal na Antarktiki, od koder se je že vrnil na Južno Ameriko (Čile) in se sedaj pripravlja na izjemno zahtevno prečkanje Tihega oceana.

21.2.2012: Priprava na prečkanje Pacifika

Polet na Velikonočne otoke bo zaradi vetrov in zaradi dolžine same (3700 km) najbolj zahtevna etapa na njegovi poti v okviru GreenLight WorldFlight projekta. Računa, da jo bo preletel v nekaj več kot 15 urah.

Polet do velikonočnih otokov je samo etapa na poti preko Tihega oceana do Nove Zelandije.

22.2.2012: Pristal na Velikonočnih otokih

Zgodaj zjutraj, še pred sončnih vzhodom, je Matevž odletel v smeri Velikonočnih otokov in jih dosegel po nekaj manj kot 16 urah poleta.

Totegegie, Francoska Polinezija

Na spletni strani Pipistrela, proizvajalca letala Virus SW 914 Turbo, so zapisali, da je letalo letelo s poprečno hitrostjo okoli 245 km/h in da je Matevž porabil 305 litrov goriva (od skupaj 350ih litrov), kar pomeni, da je bila povprečna poraba goriva samo približno 8,25 litra na 100 km in to pri zračni hitrosti kar 280 km/h.

Virus SW 914 Turbo je ponovno dokazal, da je ta trenutek najbolj varčno lahko letalo na svetu, sposobno izrednega dosega in hitrosti.

Velikonočni otok leži na tako osamljeni lokaciji sredi oceana, da bo naslednja etapa Matevževe poti zopet polet izključno nad oceanom in sicer 2600 km do kraja Totegegie v Francoski Polineziji.

Pot bo nato nadaljeval preko Tahitija in Cookovega otoka na Novo Zelandijo.

Vse dobro Matevž na dolgi poti.

Oglejte si njegove fascinantne fotografije s poti (Antarktika, Patagonija).

Vir: spletna stran GreenLight WorldFlight projekta, spletna stran podjetja Pipistrel

Foto: Matevž Lenarčič, zemljevidi Google maps

Izjava nadškofije Maribor o navedbah v različnih medijih in kot odgovor na številna novinarska vprašanja

Na Nadškofiji Maribor smo seznanjeni s pismom p. Knavsa in smo se z njim osebno srečali ter mu predstavili številne dosedanje aktivnosti za rešitev nastale situacije. Zavedamo se negativnih razsežnosti težkega gospodarskega stanja Nadškofije Maribor, ki se je še poslabšalo s stečajema družb Gospodarstvo Rast d.o.o. in Zvon dva holding d.d.. Pri mnogih to stanje zbuja občutke jeze in željo, da se stvari razčistijo in pokažejo odgovorni. Zadnje leto je bil napor usmerjen predvsem v iskanje možne rešitve za nastalo situacijo.

Zavedajoč se posledic, ki bi jih propad družb Gospodarstvo Rast d.o.o., Zvon ena holding d.d. in Zvon dva holding d.d. imel za male delničarje in Nadškofijo Maribor, smo poskušali narediti vse, kar je bilo v naši moči, da se to prepreči. Prizadetim malim delničarjem bi lahko bila škoda povrnjena le, če bi se sistem rešil, zato smo vse napore vlagali v rešitev celotnega sistema. V ta namen smo se srečali s predstavniki malih delničarjev in jim predstavili naše napore in predloge rešitev, ki so jih pripravili naši zunanji in notranji svetovalci. Žal teh predlogov vse banke niso sprejele, temveč so rešitev pogojevale z dokapitalizacijo, ki pa je Nadškofija ni zmogla. Zato smo iskali vlagatelja, vendar se je žal postopek ustavil pri zahtevanih garancijah. Predstavnike malih delničarjev smo o teh korakih in naporih obveščali in jim celo prepustili mesto v nadzornem svetu družbe Zvon ena holding d.d.. Zato je izjava njihovega predstavnika v včerajšnji oddaji Odmevi na RTV Slovenija, da smo se pogajali s figo v žepu popolnoma neresnična. Zaradi stečaja družbe Gospodarstvo Rast d.o.o. bi z rešitvijo družbe Zvon ena holding d.d. pridobili mali delničarji in upniki družbe Gospodarstvo Rast d.o.o., ne pa Nadškofija Maribor.

Želeli bi tudi pojasniti nekatere druge navedbe v včerajšnji televizijski oddaji Odmevi: Da nam je žal, da je prišlo do nastale situacije, nismo izrazili samo v zadnjem pastirskem pismu temveč smo to že večkrat izrekli, še posebej ob zamenjavi v vodstvu nadškofije, lansko leto v začetku februarja; nato na tiskovni konferenci SŠK v Ljubljani in nadškof praktično v vseh intervjujih.

Obveznosti družb v sistemu so bile v oddaji napačno predstavljene, saj je bila terjatev NLB d.d. v višini 93 milijonov EUR zajeta tako pri družbi Gospodarstvo Rast d.o.o., ki je za te kredite dala poroštvo, kakor tudi pri družbi Zvon ena holding d.d., ki je te kredite dejansko najela. To pomeni, da je v skupni vsoti ta terjatev upoštevana dvakrat. Neposredni dolg Nadškofije Maribor do bank upnic znaša 17,2 milijonov EUR, skupaj s poroštvi pa 25 milijonov EUR.

Nastala situacija je sad preteklih odločitev na katere ne moremo več vplivati. Takratni odgovorni so bili takoj, ko je bilo to možno, odstavljeni s tem pa še ni rečeno, da ne bo ugotavljanja odgovornosti. Najprej smo želeli narediti vse, da se situacija reši, če je možno, potem pa ugotavljati odgovornosti. Na žalost je naša finančna kriza sovpadla tudi s krizo v drugih deželah, tako je propadel velik napor, da v tujini najdemo potrebna sredstva za ponoven zagon sistema.

Nadškofija Maribor

A danes ga poznamo bolj po raziskovanju naravnih pojavov, predvsem električnih pojavov. Leta 1775 je izpopolnil  prvi elektrofor – to je napravo s pomočjo katere so lahko izdelali statičen električni naboj. Nekaj let za tem se je ukvarjal s kemijo plinov (metana) s katerim je izvajal različne poizkuse. Hkrati je proučeval električno kapacitivnost in ugotovil, da sta električna kapacitivnost in naboj  proporcionalno odvisna. Zato ima sedaj tudi enota za električen potencial ime po njemu – to je volt.

V istem času je elektriko v današnji Italiji preučeval tudi Galvani. Le ta je izvajal poizkuse z “živalsko elektriko” – to je: ko se je z dvema kovinama, ki sta bili povezani, dotaknil žabjega kraka, se je le ta skrčil. Volta je namesto kraka uporabil slan, navlažen papir skozi katerega je šel tok elektrike. S tem je dokazal, da elektrika nima vira v živih organizmih kot je trdil Galvani.

Leta 1800 se je domislil kako bi ta šibek tok ojačil. Sestavil je galvanski člen in prvo baterijo. Vzel je plošči cinka in bakra med kateri je dal papir, ki ga je navlažil s žvepleno kislino. Več takih členov je položil enega na drugega in tako dobil prvo preprosto baterijo s pomočjo katere je lahko dobil električen tok. Kljub preprostosti je ta baterija kmalu dobila uporabno vrednost pri kemičnih poizkusih ostalih raziskovalcev. Za ta dosežek mu je Napoleon naslednje leto podelil naslov grofa.

Umrl 5. marca 1827 v kraju Como.

Foto: Wikipedia

Kako velik problem za celoten svet predstavlja starajoče se prebivalstvo in kako pomembni za gospodarstvo so trdni zakoni, s tem se ukvarja oktobra lani izdano mednarodno poročilo z naslovom »Trajnostna demografska dividenda«. Pripravili so ga raziskovalci z univerz v ZDA, Kanadi, Čilu, Španiji, Kolumbiji, Peruju in na Filipnih.

Eden od avtorjev poročila, dr. W. Bradford Wilcox z Univerze v Virginiji, pravi, da sta ravno odnos do rodnosti in odnos do poroke pogosto spregledana dejavnika, ki sta močno vpletena tudi v trenutno globalno ekonomsko krizo.

Zakaj javno zadolževanje raste?

Razlog, zaradi katerega se nekaj vodilnih svetovnih gospodarstev – od Japonske do Italije in Španije ter evro območja v celoti – sooča s fiskalnimi izzivi, je po Wilcoxovih besedah tudi v tem, da je njihova rodnost že več desetletij pod mejo obnavljanja prebivalstva (2.1 otrok na žensko). Dlje časa trajajoča rodnost, ki ne zagotavlja obnavljanja, namreč pomeni manj delavcev na število upokojencev, kar povzroči velikanski pritisk na javno blagajno in gospodarstvo v celoti. Po nedavni študiji je mogoče skoraj polovico nedavnega vzpona javnega zadolževanja na Zahodu pripisati temu.

Indija bo prehitela Kitajsko zaradi otrok

Celo vrtoglava rast Kitajske se zna v naslednjih desetletjih »prizemljiti« zaradi krčenja delovne sile, ki jo povzroča politika enega otroka, pa opozarja dr. Carlos Cavallé iz Španije. Nasprotno od Kitajske, katere rodnost je 1,5 otroka na žensko, bo lahko Indija, ki ima ugodnejši demografsko sliko (2,6 otroka na žensko) in s tem napoved rasti delovnega prebivalstva, do konca stoletja presegla stopnjo gospodarske rasti Kitajske ravno zaradi svoje demografske prednosti.

Prvi učinek padca števila rojstev na gospodarstvo je sicer pozitiven, kot pojasnuje še eden od avtorjev poročila, dr. Phillip Longman. Družba manj vlaga v vzgojo in izobraževanj otrok, v gospodarstvo se vključi več žensk. A že v naslednjem koraku se stvari spremenijo. Če rodnost ostane na nizki ravni, prične število delovnega prebivalstva upadati, dvigne pa se število upokojencev.

Pomembno pa ni le število delovnega prebivalstva, ampak tudi njihova svežina. »Podjetništvo je povsod po svetu močno zgoščeno med mladimi,« pravi Longman. »Večino novih podjetij oblikujejo ljudje v poznih 20 letih in zgodnjih 30. Nevarnost starajočih se družb je v tem, da izgubijo svojo kulturno, gospodarsko in tehnološko dinamičnost.«

Poročeni pomagajo gospodarstvu

A ni samo rodnost ta, ki šteje, še opozarja dr. Wilcox, pomemben je tudi zakon. Vsaj na Zahodu velja, da bodo otroci, ki rastejo v neokrnjeni družin s poročenima staršema, z večjo verjetnostjo pridobili ves človeški in družbeni kapital, ki ga potrebujejo za uspeh v sodobnem gospodarstvu. V ZDA, na primer, takšni otroci z večjo verjetnostjo zaključijo študij in dobijo dobro plačano delo.

Vsepovsod po svetu poročeni moški vlagajo več truda in pozornosti v svoje delo od neporočenih; to je eden od razlogov, zakaj uživajo tudi »zakonski dodatek« k svojim dohodkom, ki se giblje do 14 odstotkov (v Mehiki) do 35 odstotkov (v Rusiji). Zakon vsaj pri moških pomembno vpliva na delovno produktivnost.

Eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na gospodarstvo je tudi ta, da poročeni ljudje z otroki več trošijo na področjih, ki so pomembna za gospodarstvo. Ob tem pa se na področju financ obnašajo bolj odgovorno.

Nič ne ostane samo doma

»Kar se dogaja doma, ne ostaja doma – velikost družin, njihova stabilnost in kakovost odnosov, vse to ima pomemben vpliv na zdravje svetovnega gospodarstva,« je prepričan Wilcox.

Avtorji poročila so svoje ključno sporočilo povzeli v besedah: »Podjetja, vlade, civilna družba in vsi državljani bi naredili dobro stvar, če bi okrepili družine – med drugim tudi zato, ker je blagostanje narodov in delovanje velikih sektorjev sodobnega gospodarstva vezano na bogastva družine.«

Glede na stopnjo rodnosti – 1,57 otroka na žensko v letu 2010 – in vse manjše število porok v Sloveniji pa smo med drugim lahko zaskrbljeni tudi za naše gospodarstvo.

Vir: sustaindemographicdividend.org

Super ministra Turka poslanica

Dobili smo novo vlado, Univerzijade izgleda ne bo, upanje je, da se bo kriza pri nas počasi začela reševati, življenje gre nekako v stare tirnice in … tu so zimske počitnice.

Tokrat še skupne za celo Slovenijo, a minister Žiga Turk je v svojem nagovoru učencem, dijakom, staršem in učiteljem že napovedal, da “z naklonjenostjo razmišlja o potrebah slovenskega turističnega gospodarstva”. Tako verjetno spet lahko pričakujemo zimske počitnice v dveh terminih.

Počitnice so čas, ko si učenci, dijaki, starši in seveda učitelji odpočijejo od vsakdanjih skrbi, si naberejo novih moči in se posvetijo temu, kar jih veseli. Minister Žiga Turk, kljub temu, da je tudi sam velik računalniški navdušenec, mladim svetuje, naj ne “visijo samo pred računalniki”, pač pa naj čas izkoristijo za izlet, igro z vrstniki, za zabavo, šport, dobro knjigo in navezovanje osebnih stikov. Lepo.

Dober in zanimiv pohod je lahko še kako privlačen

Saj ni treba, da so počitnice samo norenje po mondenih smučiščih. Morda vse prevečkrat pozabljamo, da so naša mesta in vasi in”kuclji” nad njimi, dobra izhodišča za prave pravcate trekinge. Kar se tudi bolj “fensi” sliši kot pohod, kajne? Včasih se lahko odpravimo na pot prav z domačega praga, ali pa izkoristimo mestni avtobusni prevoz.

Torej, toplo se oblecite, v nahrbtnik naložite nekaj malice in tople pijače, oblačila za preobleči, če pričakujete na poti sneg, se temu primerno obujte, vzemite pohodne palice in odkorakajte dogodivščinam naproti. Za Ljubljančane (drugi si začrtajte na zemljevidu okolice svojih mest podobne poti) predlagam nekaj primernih izzivov. Za starše in otroke seveda.

Treking Ljubljana – Škofja Loka

Dolžina in višina: okoli 22 km ali 8 ur in pol zmerne hoje v suhem (ustrezno več v snegu); okoli 800 m višinske razlike
Pot: Podutik – Toško čelo – Katarina (Topol) – Grmada – Gontar – Mali Tošč – Osovnik – Škofja Loka.
Zemljevid: Polhograjsko hribovje 1:25.000

Pot začnete na končni postaji 5-ke v Podutiku in se v Ljubljano vrnete z avtobusom iz Škofje Loke. Varianta te poti je tudi, da se s Topola (Katarine) spustite v Žlebe in naprej do Medna, kjer se lahko v Ljubljano vrnete z mestnim avtobusom. Več

Treking Laze – Ljubljana

Dolžina in višina: 8 ur in pol zmerne hoje; 930 m višinske razlike
Pot: Laze – Janče (792 m) – dolina potoka Zahujka (kar po azimutu) – Besnica – Javor – Žagarski vrh – Sostro – Bizovik – Golovec – Ljubljana-Štepanja vas
Izletniška karta: Ljubljana in okolica; 1: 50.000

Z vlakom se odpeljete iz Ljubljane in že čez nekaj minut izstopite v Lazah, kjer poiščete markirano pot na Janče in se po hribih in dolinah vrnete nazaj v Ljubljano (lahko samo do končne postaje 13-ke v Sostrem, kar vam pot skrajša za kakšni dve uri). Več

Treking Ljubljana – Orle – Urh

Dolžina in višina: okoli 9 km, 4 ure zmerne hoje; okoli 200 m višinske razlike
Pot: Ljubljana (center) – Observatorij na Golovcu – Orle – Urh
Izletniška karta: Ljubljana in okolica; 1: 50.000

Zmerna pot, polna dogodivščin, brez posebnega vzpona. V Ljubljano se vrnete s 13-ko.

Treking Črnuče – Rašica – Gameljne

Dolžina in višina: okoli 10 km, 4 ure zmerne hoje; okoli 350 m višinske razlike
Pot: Črnuče – vas Rašica – vrh Rašice (povzpnite se na stolp) – Gameljne (markirana pot)
Izletniška karta: Ljubljana in okolica; 1: 50.000

Lepa pot, dostopna z mestnim avtobusnim prevozom.

Geocaching kot popestritev poti

Geocaching je visoko tehnološka, avanturistično-raziskovalna igro lovljenja zakladov. Igra se jo tako, da se s pomočjo GPS naprav (ali prenosnih telefonov, ki imajo vgrajen GPS) išče zaklade – škatlice različnih velikosti, ki vsebujejo vpisni dnevnik in kakšno drobno pozornost za izmenjavo. Igra je brezplačna. Več o igri

Otroci imajo igro zelo radi, saj jih potegne od računalnika nazaj v naravo, kjer polni pričakovanj iščejo v naravi skrite zaklade. Že sama besedna zveza “iskanje skritih zakladov” ima svoj čar, kajne? Igra je taka, da se je treba za nekaj potruditi, da nekaj pričakuješ in ko najdeš, si preprosto vesel. Na vseh zgoraj opisanih poteh se lahko najde kakšen zaklad, ki ga je treba odkriti. Povabljeni.