Praviloma na vsaki spletni strani, kamor se uporabnik interneta nameni, ga v teh dneh spremlja obvestilo o uporabi piškotkov. Zraven obvestila nekateri skrbniki spletnih strani dodajo še sliko pravega piškotka in na ta način pridobijo pozornost uporabnika, da izrazi svoje mnenje, ali se s piškotki strinja ali ne.

Kaj so piškotki?

Informacijski pooblaščenec pojasnjuje: »Piškotek je majhna datoteka, običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Piškotki so pomembni za delovanje spletnih strani, za to, da je uporabnikova izkušnja boljša. Z njihovo pomočjo je mogoče analizirati promet na spletni strani. Hkrati je z uporabo piškotkov mogoče slediti določenemu uporabniku preko različnih spletnih strani in ustvariti njegov profil, iz katerega so lahko razvidne intimne podrobnosti njegovega življenja.

V praksi to prepogosto poteka prikrito, brez vednosti uporabnikov elektronskih komunikacij. Vendar ima posameznikustavno in zakonsko pravico do varstva svojih podatkov – pravico do samoodločanja o svoji informacijski zasebnosti in v tem smislu piškotki pomenijo poseg v njegovo zasebnost. Prav zato nova zakonodaja uporabo piškotkov omejuje.«

Iz zapisanega lahko razberemo, da ni namen piškotkov v tem, da bi uporabniku preprečili brskanje po spletni strani, v kolikor se z njihovo uporabo ne bi strinjal. Praviloma boste lahko nemoteno nadaljevali brskanje po spletni strani tudi v primeru nestrinjanja, saj kot že navedeno gre le za svoboden izraz pravice do zasebnosti na internetu. Vendar so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene, če piškotke izključite, saj so za delovanje določenih storitev nujni.

Nova zakonodaja uporabe piškotkov torej ne prepoveduje, pač pa zaostrujepravila – pod kakšnimi pogoji in kako je piškotke in podobne tehnologije dovoljeno uporabljati. Ključno je, da morajo biti uporabniki spletnih strani s piškotki seznanjeni (zakon določa jasno in izčrpno obvestilo o upravljavcu in namenih obdelave teh podatkov) in da jim mora biti ponujena izbira, ali želijo, da spletna stran na tak način spremlja njihove aktivnosti na spletu, še dodaja Informacijski pooblaščenec v smernicah, dostopni na tej spletni strani

Rok za ureditev piškotkov

Že kar nekaj dni se na številnih straneh srečujemo z različnimi okenci, ki zahtevajo izraz prostovoljne volje. Razlog tega je v tem, da je skrajni rok za implementacijo sprememb že potekel, in sicer 15. junija.

Nadzor in globa

157. člen Zakona o elektronskih komunikacijah določa, da je za nadzor nad implementacijo sprememb pristojenInformacijski pooblaščenec.

Za kršitelje je v zakonu določena tudi denarna kazen, in sicer v razponu od 100 do 20 000 evrov, odvisno od tega, ali gre za podjetnika posameznika, odgovorno osebo ali za pravno osebo. Nadalje pa se globa za pravno osebo razlikuje glede na velikost družbe.

Avtor zapisa: Eva Langeršek. Prispevek pripravili v podjetju Pravda d.o.o. na www.pravninasvet.com

Zgodba seveda le potrjuje, kako malo sta v politiki vredni doslednost in resnicoljubnost. Že Janševa vlada je izvajala mnoge ukrepe, ki jih je njegova SDS pred tem z vsemi sredstvi ovirala in s tem pripomogla k padcu Pahorjeve vlade. Sedanja premierka pa je prekosila vse doslej, saj je skoraj v celoti prevzela ukrepe, ki jih je pomagala rušiti. Pri čemer je šla celo tako daleč, da si je ob nastopu funkcije zaželela tako konstruktivne opozicije, kakršno je imela prejšnja vlada. In pri tem pozabila, da je bila PS edina stranka doslej, ki je celo zahtevala razpis referenduma.

Izterjevalska logika

A nekaj opaznih razlik med prejšnjo in sedanjo vlado vseeno obstaja. Levica ne bi bila levica, če je ne bi zasrbela tuja mošnja. Da državljani pač damo proračunu, kar mu gre. Tako so se močno okrepile želje po novih virih cekinov za nenasitno državno mošnjo.

Po na srečo vsaj začasno umaknjenem predlogu o davčni batini, ki bi usekala po vseh, najbolj pa po vlečnih konjih naše družbe, se je vlada spomnila nepremičninskega davka. Ker so menda naše nepremičnine obdavčene veliko nižje kot v večini držav EU. Sliši se logično, mar ne? Le zakaj bi lastniki pri nas plačali manj davka kot v sosednjih državah. Ampak v tem primeru bi pričakoval, da se bo vlada odločila tudi znižati obdavčitev plač, saj ni logično, še manj prav, da so naše plače obdavčene veliko višje, kot v primerljivih državah.

A šalo na stran, obdavčitev nepremičnin, vsaj na način, kot si ga je zamislila vlada, je čisto navadno molzenje za zamašitev proračunske luknje, povsem pa so pozabili na nekatere plemenitejše cilje sistema obdavčitve. Namesto, da bi davčni sistem spodbujal lastnike k odgovornejšemu ravnanju z nepremičnino, jih bo kaznoval, če bodo denimo hišo obnovili in jo naredili okolju prijaznejšo. Ker bo obnovljeni hiši seveda zrastla tržna vrednost in s tem višina davka.

A po pingvinski logiki seveda to tako mora biti. Energetsko varčna hiša je že mogoče prijazna okolju, a je po drugi strani sovražna lokalnim veljakom, ki občinske blagajne v dobršni meri polnijo prav preko visokih cen daljinskega ogrevanja.

Proti ustavi?

V 78. členu Ustave RS je zapisano, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Ta člen postavlja ogledalo delovanju vseh dosedanjih vlad, saj brez prehudega pretiravanja lahko rečemo, da je bilo delo praktično vseh vlad na stanovanjskem področju protiustavno.

Rezultat dvajsetletne stanovanjske politike so namreč visoke cene nepremičnin, slaba kakovost novogradenj, slabo vzdrževane nepremičnine, razpadajoče fasade in nerazvit najemniški trg, ki najemnike deli na privilegirano manjšino v neprofitnih stanovanjih in drugorazredno večino brez najosnovnejših najemniških pravic. No, rezultat takšne politike je tudi najpremožnejši slovenski javni uslužbenec, nekdanji direktor stanovanjskega sklada. Še en, ki se bo, kot kaže, uspešno izognil revmatični slovenski roki pravice.

Ob tem, ko država že desetletja popolnoma evidentno krši Ustavo, je uvajanje kakršnekoli obdavčitve nepremičnin vsaj moralno sporno, če ne kar protiustavno. A verjamem, da se s tovrstnimi pomisleki ne bo obremenjeval prav nihče v koaliciji. Pa tudi nihče drug.

Vir fotografije: APA

Medtem ko se še ni poleglo razburjenje glede novega načina določanja katastrskega dohodka in je prav danes Odbor za finance in monetarno politiko potrdil predlog novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki resnici na ljubo pomeni njegovo povišanje za 10 odstotkov, pa je ministrstvo za finance izstrelilo novo bombo v obliki napovedanega davka na nepremičnine, med katere je po dokaj visoki davčni stopnji pol odstotka posplošene tržne vrednosti uvrstilo tudi kmetijska zemljišča, tako njive, travnike kot tudi gozdove.

In če si bo večina kmetij šele pozno poleti na jasnem, kaj bo zanje nova, dokaj nepregledna in zapletena metodologija izračuna katastrskega dohodka pomenila in kakšno davčno breme se jim iz tega naslova obeta v naslednjih letih, pa v tem trenutku bode v oči predvsem dejstvo, da si na kmetijskem področju obe davščini podajata roko, da gre pravzaprav za dvojno obdavčenje iste stvari in celo sam GURS priznava, da bo potrebno obe področji še uskladiti.

Po normalni kmečki pameti bi bilo pričakovati, da bi zadeve, ki ju mimogrede pripravlja isto ministrstvo, bile usklajene že pred fazo javne obravnave, kaj šele, da napovedujejo njihovo usklajevanje med samim udejanjanjem.

Državljani smo lahko upravičeno zaskrbljeni, saj je kot kaže državna blagajna tako prazna, da si financarji za polnjenje njenih lukenj izmišljajo vedno nove, z zdravo pametjo skregane davčne akcije. Napovedana uvedba davka na nepremičnine, ki bi povprečno slovensko kmetijo, ki ima nekaj več kot šest (6.4) hektarov kmetijskih zemljišč, hlev, stanovanjsko in gospodarsko poslopje letno obremenilo s 1000 EUR davka, čisto preprosto pomeni zlom kmetijstva in zlom podeželja.

Da kmetiji, ki s svojim proizvodnim potencialom ne more nuditi niti ene plače, najprej napoveš za 5 do 14 kratno povečanje katastrskega dohodka, ki je že itak davek na kmetijsko pridelavo, nato pa ji letno naložiš skoraj za dve minimalni plači še dodatnega davka na kmetijska zemljišča in poslopja, ter pričakuješ, da boš ob tem vsako leto povečal samooskrbnost in pridelavo domače hrane, jasno kaže, da se je nekomu skisalo.

Več: Radio Ognjišče

Po eni strani se od nas cedita med in mleko, ko razmišljamo o pojavih in ljudeh, ki so nam blizu, a za enake stvari pri drugih, katerih ne maramo, pljuvamo ogenj in žveplo.

So trenutki, ko je celo nevarno, če ne bi bili strpni, ker bi jih drugače dobili po buči in so trenutki, ko je celo zaželeno, da strpnost zamiži na eno oko.

V soboto, na primer, je bila v Ljubljani Parada strpnosti in ponosa. Tam je bila tudi znanka, ki me nenehno nestrpno kritizira, ker nisem solidarna in nočem iti z njo. Meni tudi, da sem – po njenem- premalo strpna, po drugi strani pa sama- kljub tako opevani strpnosti – nenehno glasno kriči in protestira priti vsemu, kar ji ni pisano na kožo. Zadnje čase so njena tarča zvonovi. Ne sprašujte me o tem, koliko krvoločnih peticij je zaradi njih že priromalo k župniku! Tudi sam jih ne šteje več.

Sem in tja se zgodi, da z užitkom gospo Strpnost napodim stran in se režim kot pečen maček.

V ponedeljek je naša draga predsednica izjavila: ”Vlada je Mercator prodala leta 2005, ko je bil predstavnik prodajalcev Janez Janša.” Ko sem to slišala, sem dala prav sosedu Poldetu, ki še danes trdi, da je Bog naredil hudo napako, ker je ženski dovolil, da se je odlepila od štedilnika, kjer naj bi bilo njeno mesto.

Ste vedeli, da je v soboto potekal – in to na Rogli – še en zelo pomemben vseslovenski dogodek – povezan z družino? Oprostim vam, če vam ni ničesar prišlo na ušesa, saj so ga mediji striktno in zelo nestrpno ignorirali. O Paradi ponosa so čivkali vsi novinarski vrabci tako na nacionalni kot na komercialni televiziji, uvrstili so ga celo na prvo mesto po pomembnosti. Da o tem, da so ga podprli celo politični krogi – od ministrice za delo, družino in socialne zadeve, do predsednika države in ljubljanskega župana, ne govorim.

Na prazniku družine, na Rogli, kjer se je zbralo več kot 5000 ljudi, desetkrat toliko kot na Paradi, pa ni bilo nikogar, ne pomembnih politikov ne ostalih, ki bi jim za družino moralo biti mar.

Ne zamerite mi, če se jezim, ampak ščepec dodatne moči in energije za današnje čvekanje, sta mi dala dva, ki ju zelo cenim: prvi je Frančišek iz Vatikana, drugi pa župnik Janez Turinek iz Senovega. Prvi je, kako zgodovinsko (pre)drzno, šokiral z izjavo, rekoč: “Krožijo tudi govorice o gejevskem lobiju. In te so resnične, saj ta v cerkvenih krogih obstaja.”

Več: blog Zarečeno

PRIPRAVNIŠTVA & ZAPOSLITVE

Te zanima plačano pripravništvo pri Svetu Evropske unije? Generalni sekretariat tako kot vsako leto tudi letos razpisuje 100 praktikantskih mest za dobo pet mesecev (1. februar – 30. junij).  Pogoj: zaključen študij prve stopnje. Rok za prijavo: 2. september.

► http://www.consilium.europa.eu/contacts/traineeships-office/paid-traineeships?lang=en,

► http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cmsUpload/Decision%20118.07%20SL%20sn02323-re01[1].pdf

Si diplomant pravne fakultete, znaš angleško in francosko ter želiš oditi na prakso v tujino? Prijavi se na pripravništvo pri Evropskem varuhu človekovih pravic in odidi na prakso v Bruselj ali Strasbourg (pričetek: 1. januar). Trajanje: najmanj štiri mesece. Formular za prijavo najdeš na spodnji spletni strani v pdf obliki. Rok za prijavo: 31. avgust. (Če pa se želiš potegovati za pripravništvo, ki se prične v septembru, pa je rok za prijavo 30. april).

►http://www.ombudsman.europa.eu/recruit/en/default.htm

Si študent/ka podjetništva, ekonomije, prostorskega načrtovanja ipd.? Zelo dobro govoriš angleško in nemško? Bi rad/a opravljal/a prakso na Dunaju? Poteguj se za tri do šestmesečno prakso pri dunajskem holdingu. Praksa je plačana (najmanj 1140 € bruto na mesec). Pričetek prakse: 15. julij. Rok za prijavo: 23. junij.

http://jobs.wienholding.at/index.php?func=pvw&id=0_998&u=&init=1&sgl=de&sl=de&agref

Si študent/ka prava, komunikologije, novinarstva, družbenih ved? Se zanimaš za mladinsko politiko in je tvoje znanje angleškega jezika na zelo visokem nivoju? Prijavi se za prosto praktikantsko mesto pri Evropskem mladinskem forumu (EYF) in pridi na prakso v Bruselj. Trajanje: šest mesecev. Pričetek: sredinajulija. Rok za prijavo: 23. junij.

►http://recruitment.youthforum.org/public/vacancy-details/vacancy/17

Imaš diplomo iz prava, se zanimaš za biološko raznolikost in iščeš možnosti za opravljanje pripravništva v Veliki Britaniji? Nevladna organizacija, ki se bori za zdrav planet, išče motiviranega kandidata/ko za pomoč pri njihovem programu biološke raznolikosti. Delo je fleksibilno in poteka najmanj trikrat tedensko. Trajanje prakse: najmanj tri mesece. Rok za prijavo: 23. junij.

►http://www.clientearth.org/opportunities/internships/intern-common-fisheries-policy-1919

Berlinska pisarna portala EurActiv išče kandidata/ko za opravljanje prakse na področju marketinga in zadev z javnostjo. Praksa poteka tri mesece. Rok za prijavo: 29. junij.

► http://jobs.euractiv.com/job/praktikum-im-bereich-marketing-bei-euractivde-96406

Te zanima praksa na področju razvoja poslovanja? Britanska trgovinska zbornica v Belgiji ponuja petmesečne prakse v Bruslju. Pogoji: znanje francoskega in angleškega jezika, poznavanje Excela, znanje s področja upravljanja odnosov s strankami.

► http://britcham.be/LinkClick.aspx?fileticket=pcMSukzmfRQ%3D&tabid=81

Koordinacijska enota Mreže za spremljanje evropskega prostorskega načrtovanja EPSON ponuja dvepraktikantski mesti v njihovi enoti za koordinacijo v Luksemburgu. Trajanje prakse: pet mesecev.Pričetek: september. Pogoj: študent/ka višjega letnika geografije, prostorskega načrtovanja, ekonomije, političnih ved ipd., odlično znanje angleškega jezika, zanimanje za evropsko sodelovanje na področjustrukturnih skladov, prostorsko načrtovanje, regionalno politiko … Izbrani kandidat/ka prejme 1000 € mesečnega nadomestila. Rok za prijavo: 5. julij.

►http://www.eurobrussels.com/job_apply/81177/Traineeship_at_the_ESPON_Coordination_Unit_two_positions_ESPON_European_Spatial_Planning_Observation_Network_Kirchberg_Luxembourg

Te zanima organizacija dogodkov, si organiziran/a, lahko delaš v stresnih situacijah in dobro govoriš angleško? Evropska konfederacija za tiskano in digitalno komunikacijo INTERGRAF išče kandidata/ko, ki bo pomagal/a pri organizaciji njihove mednarodne konference, ki bo decembra potekala na Dunaju. Praksa poteka v Bruslju, in sicer od 1. oktobra do 31. decembra. Pogoj: diploma. Praksa je plačana. Rok za prijavo: 5. julij.

► http://jobs.euractiv.com/job/paid-traineeship-event-organisation-96620

Sekretariat mednarodne organizacije za preprečevanje korupcije Transparency International išče motiviranega/o kandidata/ko za opravljanje prakse na oddelku za Evropo in centralno Azijo. Pogoji: odlično znanje angleškega jezika, odlične organizacijske in komunikacijske spretnosti, zaželjen študij s področja družbenih ved, evropskih študij, mednarodnih odnosov …Praksa poteka v Berlinu. Pričetek: 9. september.Trajanje: šest mesecev. Izbrani kandidat/a prejme mesečno nadomestilo v višini 450 €. Rok za prijavo: 10. julij.

►http://www.transparency.org/whoweare/work/internship_in_the_europe_and_central_asia_department2/1/

Želiš v praksi pridobiti novo znanje s področja marketinga in prodaje? Želiš delati v mladem timu v mednarodnem okolju? Si proti koncu študija ali si ga že končal/a? MO Group International, podjetje za optimizacijo spletnih iskalnikov, ki se ukvarja z večjezično optimizacijo spletnih iskalnikov, prevajanjem in spletnimi marketinškimi strategijami, išče kandidata/ko za opravljanje plačane prakse na področju marketinga in prodaje v Bruslju. Izbrani/a kandidat/ka bo pomagal/a pri koordinaciji in oblikovanju programov za razvoj poslovanja ter bo zadolžen za koordinacijo marketinških dejavnosti. Rok za prijavo: 12. julij. Pričetek prakse:čim prej. Delovnik je fleksibilen (38 ur tedensko). Rok za prijavo: 12. julij.

►http://jobs.euractiv.com/job/marketing-sales-internship-96877

Te zanimajo finančne storitve in evropske zadeve? Poznaš proces odločanja v EU? Odlično govorišangleško in si poleg tega še študent /ka ekonomije (ni nujno)? Evropska federacija računovodij (FEE) išče praktikant/ko za opravljanje šestmesečne (ali enoletne) prakse v njihovi bruseljski pisarni. Praksa je plačana. Pričetek prakse: poleti. Rok za prijavo: 21. julij.

http://www.fee.be/index.php?option=com_content&view=article&id=21&Itemid=195

Si študent/ka novinarstva ali česa podobnega? Imaš izkušnje s pisanjem člankov, blogov, odlično govorišangleško ter dobro nemško? Te zanima politika EU? Pridi na prakso k organizaciji EurActiv v Bruselj. Zadolžitve: raziskovanje, poročanje in pisanje o politiki EU, pomoč pri urejanju člankov, priprava člankov za publikacijo, administrativna pomoč … Trajanje: šest mesecev (možnost podaljšanja). Pričetek: september. Praksa je plačana. Rok za prijavo: 30. julij.

►http://jobs.euractiv.com/job/editorial-intern-brussels-paris-96840

Imaš diplomo iz kmetijstva (katere koli smeri), družbenih ved ipd.? Te zanima raziskovalno in analitično delo? Odlično znaš angleško ali francosko? Tehnični center za sodelovanje v kmetijstvu in na podeželju (CTA) išče kandidata/ko za opravljanje prakse v njihovi bruseljski pisarni. Praksa je plačana in traja šestmesecev.

►http://jobs.euractiv.com/job/research-assistant-96828

POLETNE ŠOLE, TEČAJI in OSTALI RAZPISI

Želiš v času poletnih počitnic združiti prijetno s koristnim in obiskati kakšno poletno šolo? Obišči spletno stran summerschoolsineurope.eu, na kateri lahko poiščeš najbolj primerno šolo zate. Iščeš lahko po državah, datumu ter področju zanimanja (jeziki, računalništvo, kemija, pravo, ekonomija, filozofija, psihologija, okoljevarstvo, zgodovina, novinarstvo, fizika, matematika in še veliko več).

►http://www.summerschoolsineurope.eu/index.php?action=showcourse&id=2003

Želiš poglobiti svoje znanje in uživati? Pridi na Nizozemsko in obišči eno izmed poletnih šol, ki jih ponujaUniverza v Maastrichtu. Izbiraš lahko med številnimi zelo kvalitetnimi programi, večina izmed njih je dvotedenskih (julij, avgust) in so namenjeni študentom drugih in tretjih letnikov BA programov ter tudi magistrskim študentom. Poleg učenja vse programe spremlja tudi pestro družabno dogajanje.

►http://enews.nieuwskiosk.nl/jump.aspx?e=18774&u=1326387&li=233876&url=http://enews.nieuwskiosk.nl/more.aspx**que**e=18774**amp**b=164718**amp**u=1326387

NATEČAJI, PROJEKTI

Si star/a med 10 in 20 let in bi rad/a sodeloval/a na mladinskem filmskem natečaju o človekovih pravicah? Glavni temi sta pravice otrok in otroci, ki iščejo zaščito pred vojnami in preganjanjem. Najboljše ocenjeni prispevki bodo prejeli nagrado. Rok za prijavo: 30. junij. Rok za oddajo prispevkov: 30. september.

►http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/foto/1304/Slo_verzija-final.pdf

Si mlajši/a od 21 let in bi rad/a posnel kratek film? Vabljen/a, da sodeluješ na natečaju Električni decemberin v kratkem (5 minutnem) filmu pokažeš svoj talent. Rok za oddajo prispevkov: oktober 2013.

►http://www.electricdecember.org/12/

Se želiš potegovati za fotografsko opremo v vrednosti 2000 € in za izlet v Bruselj? Lahko s fotografijopredstaviš, kaj pričakuješ od EU? Sodeluj v fotografskem natečaju z naslovom Europe, I’ve got something to tell you.  Rok za prijavo: 30. junij.

►http://pes.cor.europa.eu/Meetings/Events/Pages/photo-competition-2013.aspx#3

Če želimo zgraditi mirnejši svet, moramo sprejeti in spoštovati druge kulture. Kaj lahko naredimo mladi, da ustvarimo čim boljšo prihodnost? Vabljen/a, da sodeluješ v mednarodnem natečaju za najboljši esej za mlade na temo Moč kulture pri gradnji boljše prihodnosti. Napiši esej, dolg največ 700 besed, v enem od naslednjih jezikov: angleščina, francoščina, španščina, nemščina. Zmagovalci natečaja bodo nagrajeni. Rok za prijavo: 30. junij 2013.

►http://www.goipeace.or.jp/english/activities/programs/1301.html

Ob letošnjem Evropskem letu državljanov Evropska ljudska stranka razpisuje nagradni natečaj z naslovom Kaj pomeni biti evropski državljan? Sodeluješ lahko s fotografijo, ilustracijo, stripom ipd. Zmagovalci bodonagrajeni. Rok za oddajo prispevka: 1. julij.

►http://web.cor.europa.eu/epp/Events/Competitions/Pages/Competition2013.aspx

Si star/a manj kot 30 let ter ustvarjaš in oblikuješ e-vsebine? Vabljen/a, da sodeluješ v globalnem natečaju za spletne in mobilne pobude, namenjene ozaveščanju in razreševanju najbolj perečih globalnih težav in promociji Milenijskih ciljev OZN. Natečaj ima 6 kategorij. V vsaki bodo izbrani trije zmagovalci in dva drugouvrščena. Rok za prijavo: 1. julij.

►http://youthaward.org/

Rad/a fotografiraš? Sodeluj v fotografskem natečaju z naslovom Mlad potrošnik = pameten potrošnik.Izbrane fotografije bodo krasile plakate, ki bodo prikazovale potrošniške pravice mladih. Plakati bodo namenjeni za osnovne in srednje šole. Zmagovalci bodo tudi nagrajeni. Rok za prijavo: 31. oktober.

►http://www.epc.si/sl/novice/682-fotografirajte-in-zadenite-nagrado

ZANIMIVOSTI

14 nasvetov kako začeti kariero v EU: http://j.mp/ZgmgpM.

V razmislek: članek o naši omejenosti. http://www.dnevnik.si/objektiv/komentarji-in-mnenja/le-pobegli-mozgani-so-dobri-mozgani

Pripravila: Monika Novak in Klemen Žumer

O slovenskem pravosodju:

Nepravično sodbo pa sodišču nekateri očitajo tudi v primeru Aleša Primca. Sodišče mu je dosodilo denarno kazen, ker naj bi nezakonito nameščal zgibanke na občini Lukovica. Primca naj na občini ne bi bilo, a sodišča to ni zanimalo:

Več: Planet Siol

Moj oče je “car”

Prav na dan očetov, ki ga v mnogih državah praznujejo na tretjo nedeljo v juniju, je zavod Iskreni.net organiziral že sedmi Festival družin. Festival je bil letos dvodneven in se ga je v obeh dnevih udeležilo kar 5000 ljudi, ki se kar porazgubijo v množici dejavnosti na prostranih planjavah Rogle.

Sobota v znamenju iger in taborjenja

V soboto se je program začel že zjutraj s postavitvijo šotorov – nekatere družine so noč preživele na skavtski način pod preprosto platneno streho nad glavo. Sobota je bila dan za sproščeno preživljanje časa z družino med pohodom, v skupinskih dejavnostih, športu pa tudi za pogovore med zakonci in srečanja. Ekipe staršev in otrok so se pomerile v malem nogometu, družine so tekmovale na družinskem teku, otroci pa so praktično spoznavali stare morda že pozabljene športne igre (skakanje v žakljih, hoja s hoduljami). Večer so družine zaključile ob skavtskem tabornem ognju.

Nedelja: igre, predavanja, duhovnost, šport

Nedelja se je začela s sveto mašo, ki jo je daroval Simon Potnik, župnik iz Slovenj Gradca. Simon je jasno in kar “trdo” nagovoril očete z besedami: “Očetje ne lažite otrokom in ne preklinjajte z besedami nimam časa.”

Nedeljski dan so družine izpolnile z rekreativnimi, zabavnimi, tudi izobraževalnimi in kulturnimi vsebinami (Gregor Čušin: Hagada). Okrogla miza z znanimi gosti Franci Petek (svetovni prvak v smučarskih skokih in oče), Adi Smolar (oče dveh otrok in kantavtor), Igor Vovk (direktor Zavoda iskreni.net ter oče treh otrok) in Aleš Lisac (oče dveh otrok in strokovnjak za marketing) je ponudila obilo zanimivega razmišljanja o vlogi in pomenu očeta v naši družbi. S prav konkretnimi izkušnjami znanih očetov.

Miha Rutar, psiholog in družinski terapevt, oče dveh otrok je v predavanju s pomenljivim naslovom »Sočuten oče ni copata!« razmišljal o sočutni vzgoji otrok.

Festival družin pa na more brez več kot 130 zagnanih prostovoljcev, ki so svoj prosti čas darovali – za dobro počutje in perfektno vzdušje na Festivalu.

Foto: Aleš Čerin in spletna stran Festivala družin

 

Papež Frančišek je pred začetkom vrha skupine G-8 poslal pismo britanskemu premierju Davidu Cameronu in v njem poudaril, da mora v središču vsake politične in gospodarske dejavnosti biti človeška oseba.

Gre za papežev odgovor na pismo britanskega premierja, ki je 5. junija letos pisal svetemu očetu o programu vrha skupine G-8, ki poteka še danes v bližini Belfasta na Severnem Irskem.

Papež Frančišek v pismu poudari, da je osnovnega pomena postaviti človeka, vsakega posameznega moškega in žensko, v središče vsake narodne in mednarodne politične in gospodarske dejavnosti, kajti človek je najresničnejši in najpomembnejši vir politike in gospodarstva, obenem pa tudi njun glavni cilj.

Papež se dotakne tudi tem, o katerih razpravljajo voditelji gospodarsko najrazvitejših držav na svetu. Med drugim zapiše, da je nepogrešljivi okvir za razvijanje političnih dejavnosti mednarodni mir.

Pri tem izpostavi razmere na Bližnjem vzhodu in Siriji – kar je tudi ena od tem zasedanja vrha – in izrazi željo, da bi vrh dosegel takojšne in trajno prenehanje uporabe orožja v Siriji ter bi vse strani začele s pogajanji.

Mir zahteva trajno odpoved nekaterim zahtevam, da bi tako skupaj gradili bolj nepristranski in pravičnejši mir, nadaljuje papež. Mir je prav tako nepogrešljiv pri zaščiti žensk, otrok in drugih nedolžnih žrtev ter pri premagovanju lakote, predvsem med žrtvami vojne.

Tudi ostali ukrepi, ki poudarjajo zakonitost kor rdečo nit razvoja in želijo preprečiti davčne utaje, zagotoviti transparentnost in odgovornost voditeljev, po papeževem prepričanju kažejo na globok etični izvor problemov.

Kot je to že opozarjal papež Benedikt XVI., sedanja globalna kriza kaže, da etika ni nekaj zunanjega ekonomiji, ampak je integralen in neizbežen del ekonomskega mišljenja in delovanja.

Po Frančiškovih besedah morajo vsi dolgoročni ukrepi biti vodeni z etiko resnice, ki vključuje predvsem spoštovanje resnice o človeku, ki ni le dodaten ekonomski faktor ali razpoložljivo blago, ampak ima naravo in dostojanstvo, ki ju ni mogoče zmanjšati na navadne ekonomske račune.

Zato je skrb za osnovno materialno in duhovno blaginjo vsakega človeka izhodiščna točka vsake politične in ekonomske rešitve ter zadnje merilo njegove učinkovitosti in etičnosti.

Cilj ekonomije in politike je ravno služenje ljudem, začenši pri najrevnejših in najšibkejših, ne glede na to, kje se nahajajo, četudi v materinem telesu.

Vsaka ekonomska in politična teorija ali delovanje bi si morala prizadevati, da bi vsakemu prebivalcu na zemlji zagotovila minimalno blaginjo, ki omogoča živeti dostojanstveno in svobodno, z možnostjo preživljati družino, vzgajati otroke, slaviti Boga in razvijati lastne človeške sposobnosti. To je po Frančiškovih besedah temeljno. Brez takšnega pogleda vsa ekonomska dejavnost ne bi imela smisla.

Papež v pismu gostitelju vrha G-8 še zapiše, da ekonomski in politični izzivi, s katerimi se sooča današnji svet, zahtevajo spremembo drž, ki bi ponovno dale svoje mesto cilju, ki je človeška oseba, in sredstvom, kar sta ekonomija in politika.

Denar in druga politična in ekonomska sredstva morajo služiti in ne vladati, je poudaril Frančišek in dodal, da se je treba zavedati, da je zastonjska in nesebična solidarnost ključ za dobro funkcioniranje svetovnega gospodarstva.

Vir: Novi glas

Pomenljivi naslov in pa dejstvo, da sta se izdajatelju pridružili tudi drugi dve založbi, sta takoj vzbudila našo radovednost in vzeli smo si čas ter knjigo prebrali. Morda tudi za vas in predvsem zato, da bi nanjo lahko opozorili tudi vas. Knjiga ni napisana kar tako, da bi koga zabavala. Četudi nazadnje tudi to lahko. Za branje pa si je vendar treba vzeti kar nekaj časa, saj obsega celih 527, sicer ne preveč obsežnih strani, a njena vsebina je, lahko bi rekli, vendar kar zahtevno in vredno branje. Prvih približno 300 strani je posvečenih razčlembi naše zgodovine. Najprej razmer pred drugo svetovno vojno, potem pa tistih med vojno in po njej do današnjih dni. Avtor oriše svetovno politiko in njene protagoniste, oceni tudi komunizem in ugotovi, da je bil to zločinski sistem, prav tako vidi v partizanstvu igro komunistične revolucije, ki je povzročila zaporedje absurdov in veliko gorja. Dobro vidi, da se je to bolj posvečalo vaškim stražam in domobranstvu kot okupatorju. Dobro opaža, da se je partizanom predvsem posrečilo vzbuditi veliko sovraštva in ga vnesti med Slovence.

Če listamo po tej, po videzu in obliki všečni knjigi kar tako, si jo ogledujemo in preberemo iz radovednosti malo tu malo tam, je na prvi pogled videti vsebina knjige nekako razbita. Ko pa se zares zaženemo vanjo, preberemo uvod in prve strani, nas potegne vase in težko jo odložimo, dokler ne preberemo njene zadnje strani in njenih zaključkov. Njena vsebina je res večplastna, sicer pa vestno, da, prav inženirsko organizirana, napisana je pronic1jivo in premišljeno, v sočnem in razgibanem jeziku. Pripoved bralca, kot rečeno, zagrabi in ga nosi s seboj. Knjiga pa ni roman, ni bajka ali domiselna izmišljija ali kake posebne vrste zabaven priročnik. Čeprav se zdi pripoved lahkotna in duhovita, zavita v navidezno lahkotnost in fino ironijo, je vsebina knjige globoko premišljujoča in poučna, obenem pa se kako aktualna.

Pravzaprav bi bila lahko in morala biti nam -ljudstvu in našim voditeljem – kar tudi zares pravi priročnik za razumevanje zgodovinskih dogajanj in odpravljanje sedanjih tegob, ki so prizadele in dušijo danes Slovence. Za bolj jasno in stvarno podajanje vsebine je pisec knjige delno res izbral tehniko priročnikov ali učbenikov z vprašanji in odgovori, kar je raziskovalno, poučno, racionalno in prakticno. Vprasanjem, ki so izzivalna in zahtevajo odgovore, takoj sledijo odgovori z relevantnimi podatki in referencami znanja iz prakse, pa tudi logično izpeljani zaključki.

Če se nam na začetku zaradi inovativne postavitve teksta branje nekoliko zatakne in se pojavi skrb, da bomo zaradi obsežnosti in nekaterih vnaprejšnjih opozoril avtorja organiziranju vsebine branju le težko prisili do konca, nas potem pisanje in vsebina zagrabita in nezadržno potegneta s seboj. Sistematično in miselno jasno si sledijo teme, se postavljajo vprašanja in odgovori, vse v soju zdrave kritičnosti, nepretenciozno, duhovito, logično in racionalno, kot si dogodki ali dejanja zasluzijo glede na svoj pomen in usodnost; včasih tudi z neprikrito ironijo, a vedno odgovorno in s skrbjo ter željo po jasnosti in razsvetlitvi. Knjiga nima namena kogarkoli žaliti kar tako, vse razmišljanje prežema volja po resnici in skrb – prava skrb in ljubezen do naše domovine Slovenije. V skrbi za resnico in poštenost avtor v knjigi vseskozi nagovarja Slovence k pameti, poštenosti in enotnosti, ki so bistvene za obstoj majhnega in ranljivega naroda ostro pa zavrača neresnico, nepoštenost, sebičnost in barbarstva vseh vrst, ki so se naselili med nami. Jasno napoveduje prihodnost, če se ne bomo spametovali – vsi, od voditeljev, naših politikov, ki naj bi nas odgovorno vodili, do gospodarstvenikov, ki vodijo nase narodno gospodarstvo, in nas, preprostih ljudi, ki naj bi imeli tukaj, v tej naši deželi vsak svoj dom in svojo pravico.Vsi smo davkoplačevalci, vsi prispevamo in moramo prispevati za državo po svojih močeh, vsi smo zanjo odgovorni in mora biti naša skrb. Vsi imamo pravico soodločanja. Politiki so plačani od nas in nam bi morali služiti, ne pa nas izkoriščati, z nami manipulirati in nas potiskati v revščino in odvisnost. Mi državljani bi morali biti bolj kritični in bolj odgovorni: vedno bi se morali spraševati, kako je z našo državo, kako je s Slovenijo.

Avtor to isto počne sam, ko gleda to našo situacijo – zablodelo preteklost in sedanjost – in razmišlja o naši slovenski prihodnosti. Logično je, da ne spregleda naše preteklosti, ki bi jo nekateri tako radi pozabili in veselo uživali v sedanjosti, in ce bi se dalo, seveda tudi v prihodnosti. Pisec sistematično in preprosto niza dogodke in dejanja, jih analizira, primerja in dela iz njih zaključke. Kot tehnični strokovnjak in raziskovalec jih metodično postavlja in opazuje. Vse je logično in jasno – razjasnjeno in razumljivo.Vzroki in posledice. Sistematično ponuja predloge za nadaljnje raziskave in rešitve. Julij Bertoncelj je doktor tehničnih znanosti, ki je deloval na ljubljanski univerzi, na Tehniški univerzi Berlin, na Stanfordu v Kaliforniji in MIT v Bostonu, sodeloval je z več poslovnimi sistemi po svetu in je tudi avtor nekaj knjig in izumov. Kot vrhunski tehnični strokovnjak in odgovoren izobraženec z izkustvi, razgledan po svetu in duhovno, pošten, resnicoljuben in človek, ki je zvest sebi in narodu, ki ceni tradicijo in spoštuje našo civilizacijo z njenimi pozitivnimi pridobitvami, ne da ju ne bi hotel tudi izboljšati in nadgraditi, se je, nekako izzvan po dogodkih in stanju pri nas, v tej knjigi lotil kot raziskovalne naloge analize razmer pri nas. Ne zanima ga samo politika, veliko govori tudi o gospodarstvu, ki je materialni temelj družbe. Kot inženir-raziskovalec se je lotil naloge stvarno in strokovno. Postavil si je jasna vprašanja in nanje tudi jasno odgovoril. Soočil se je z našo preteklostjo, jo pregledal in jo povezal s sedanjostjo. Analiziral in ocenil je tudi to in nam potem dal napotke za prihodnost. Ti napotki so jasni, stvarni in brezkompromisni. Zahtevajo našo zresnitev. Dajejo nam upanje, vendar pa tudi kažejo pot našega izničenja, če jim ne bomo sledili. Na nas je, da se odločimo. Neenotnost nas bo ugonobila, morali bi se poenotiti in združiti sile, nalog pa se lotiti s pametjo, odločno in sistemsko. Povsod prihaja do zaključkov, ki jih narekujeta normalnost in zdrava pamet.

Za nas pri Novi Slovenski zavezi njegove ugotovitve niso kako novo odkritje. So le potrditev naših stališč in mnenj. Novo presenečenje pa je morda to, da ta odlična knjiga in analiza razmer slovenske preteklosti in sedanjosti prihaja iz rok nekoga, ki se je kot strokovnjak najprej uveljavil in odlikoval na tehničnem področju, pa je potem prej preprosto in bolje razložil preteklost in razloge za našo mračno sedanjost in prihodnost, kot so tega zmožni kordoni magistrov in doktorjev zgodovine, filozofije, sociologije in vsa­kovrstnih družbeno-političnih specialnosti. Veseli smo, da se ponovno tudi s to knjigo v splošnem potrjujejo naša stališča in se vendarle, morda nekako počasi, razgrinja megla in tema slovenske medvojne preteklosti in današnje zmanipulirane sedanjosti.

Pogled na slovenska dogajanja v naši bližnji zgodovinski preteklosti in sedanjosti je za nas jasen. Z ugotovitvami, ki smo jih našli v tej knjigi, se stališča NSZ pretežno pokrivajo s to knjigo. Slovenci, naši politiki, gospodarstveniki in vsakršni izobraženci – predvsem pa pravniki – dobivamo kristalno čisto ogledalo. Ob njem, ker odseva polno madežev, absurdov in naše slovenske sramote, nas lahko tako kot pisca knjige grabi sveta jeza. Pomaga ne dosti. Knjiga je tu, a koliko ljudi jo bo prebralo in res razumelo? Razumelo tako, da bi na osnovi njenih ugotovitev in predlogov tudi kaj spremenili v svojih stališčih in dejanjih. Kar nas ob tej knjigi nekoliko preseneča, je vendarle dejstvo, da avtor, po našem zaznavanju, ko se vprašuje po vzrokih strašne tragedije slovenskega naroda v drugi svetovni vojni, razmeroma malo spregovori o vaških stražah in slovenskem domobranstvu, čeprav naj bi bili ti zaradi svojega nastopa in krvave eliminacije s prizorišča po našem mnenju eden ključnih problemov. Njihovega pojava ne razčlenjuje podrobneje sam, ampak daje besedo večinoma drugim avtorjem, kot so Mlakar, Vodušek, Zdešar, Kermauner in se kdo. O vzrokih za njihov nastanek torej ni nobenega dvoma, a v ocene kolaboracije, ki je bila sicer legitimna in pravno utemeljena, se sam ne spušča. Za Novo Slovensko zavezo kot društvo, ki že 20 let izdaja revijo Zaveza, je tudi presenetljivo, da v obravnavani knjigi ni nikjer uporabljeno ali vsaj omenjeno vedenje, ki ga ta revija prinaša. Je to opozorilo nam samim, kako malo se informacije, znanje in vedenje, ki jih imamo in nudimo, v Sloveniji prenašajo v javnost, kako malo vplivajo na stanje duha pri nas? Očitno so raziskovalni izzivi – še tako pomembni – pri slovenskih ljudeh se tako nezaznavni in omejeni ali pa jih sploh ni, čeprav so in to se kakšni! Dr. Julij Bertoncelj jih je zagledal, jih vidi in na mnoge tudi kompetentno odgovori. Njegov odgovor na vprašanje, komu izstaviti račun, kot je tudi naslov njegove raziskave in knjige, je strnjen v zaključku njegovega dela, da so bile vse žrtve zaman, da je bilo vse trpljenje zaman, da smo ponižani, ogoljufani, nemočni, izkoriščani in uničeni, pravi statisti v svetu, ki nas obdaja in se razvija. Šokantna bi morala biti tudi njegova ugotovitev, da je pri nas ob približno sto tisoč žrtvah druge svetovne vojne z revolucijo, kakršna je bila, za enega v boju s partizani padlega pravega nemškega vojaka moralo umreti od štiristo do petsto Slovencev. Vse te silne žrtve pa so bile vendarle zaman. Bo morda zdaj ta presenetljiva knjiga deležna več pozornosti slovenske javnosti, ali bo šla kar mimo nje in se bomo se kar naprej delali, kot da je vse v redu in se ni nič zgodilo? Jo bodo branjevke in branjevci z idejami prebrali in kaj rekli o njej? Doslej jih še ni bilo slišati.

K še kar naprej in trenutno po pobudi dr. Štuheca v Družini st. 6 od 10. 2. 13 str. 3 spet zelo aktualni tematiki sprave naj omenimo, da tudi dr. J. Bertoncelj v knjigi Komu izstaviti račun vabi k raziskavi te tematike s seznamom predlogov, ki jih je kar precej, a niso posebej utemeljeni. Domnevamo, da imajo za cilj poiskati zgodovinsko resnico in najti optimalne rešitve. Za katarzo je ponudil nemški model.

Preberite to knjigo!

P. S.: Mnenjem o politikih, pravnikih in drugih poklicih, ki se v knjigi pojavijo, se pridružuje tudi precej negativno mnenje o lektorjih. Gotovo so avtorjeve izkušnje odločujoče za to oceno, vendar bi avtorju za na­slednjo izdajo le priporočili kakega boljšega lektorja, ki bo dovolj občutljiv do teksta in bo hitro opravil z nekaj nepotrebnimi slovničnimi ali pravopisnimi napakami, ne da bi knjigi vzel njeno neposrednost, sočnost in svežino, nasprotno, prispeval bo samo k njeni žlahtnosti in izrazni ostrini.

Jože Pavlič

Foto: Demokracija