Prispevki od: Žiga Turk

Utopija vedno tesnejše unije

14.3.2017 6:2848 komentarjev
Foto: Novi glas.

Konservativna vizija Schumana, De Gasperija in Adenauerja je našla navdih v konzervativnem spoštovanju tradicije. Omenjeni možje so zagovarjali zvezo suverenih nacionalnih držav s kar se da globoko subsidiarnostjo – torej prenašanjem pooblastil na čim nižji lokalni nivo.

Preberi več ›

Pričevalci

7.2.2017 6:30
Pričevalci

Pričevalci so drobna opomba pod črto k letom in letom indoktrinacije, ki si jo je privoščil prejšnji režim v šolah in na gimnaziji in na fakultetah. In v Cicibanu, v Kurirčku (sic!), v Pionirskem (sic!) listu, v dnevnih časopisih, na javni televiziji. So slaba vest še vedno uradne zgodovine. So drobni posamični podatki, ki se ne ujemajo s poenostavljeno, enostransko, udobno resnico.

Preberi več ›

Medijsko krajinarstvo

10.1.2017 6:40
Medijsko krajinarstvo

Že samo zato, ker se na spletnih platformah pojavljajo medijske vsebine, so le ti nelojalna konkurenca medijem. Moj blog, Časnik.si, vaš facebook profil … so nelojalna konkurenca medijem. Samo zato, ker obstajajo. Ker so se pojavili. V čem je nelojalnost, ni povedano. Ampak seveda je nelojalnost grda stvar in opravičuje, da je treba »takšno ravnanje« – da torej vi pišete na bloge in facebook – regulirati.

Preberi več ›

Poraz demokratov ni poraz demokracije

13.12.2016 6:40
Poraz demokratov ni poraz demokracije

V jedru politik progresivcev je prerazporejanje ustvarjenega. Kako pa ustvariti več, pa nimajo prav uporabnih predlogov. In za prerazporejanje potrebujejo družbo, ki je razdeljena na segmente, med katerimi bi prerazporejali oz. zanje skrbeli. Zato geslo »vsi drugačni, vsi enakopravni«. Da bi nekdo lahko ustvarjal enakopravnost za različne.

Preberi več ›

Čestitke Trumpu

15.11.2016 6:43
Čestitke Trumpu

Eno od globljih sporočil Trumpove zmage je, da samoumevnosti postavlja pod vprašaj. Namreč, so to res tiste vrednote, na katerih temelji sodobna družba? Je to res tisto, kar povezuje ZDA in Evropo? Se morata ZDA in Trump k temu vrniti, da bo mogoče sobivanje v svetu? Če niso, potem ZDA in Evropa potrebujeta drugačne, boljše temelje.

Preberi več ›

Ljudje iz posebne snovi

18.10.2016 6:39
Ljudje iz posebne snovi

Na vrh partije so se prebili posebni ljudje, ki so bili sposobnosti krutosti napram svojim konkurentom. V zavetju vojne jih nič več ni oviralo, še najmanj pa partnerji iz Osvobodilne fronte, da te svoje krutosti niso izvrševali proti svojim sodržavljanom. Po revoluciji so si uredili sistem, ki je bil ljudem iz posebne snovi naklonjen – patokracijo.

Preberi več ›

Kolaboranti

20.9.2016 6:36
Kolaboranti

Zakaj se ljudje tistih časov tako radi spominjajo, zakaj je toliko nostalgije po naših povezavah z balkanskimi narodi iz nekega drugega civilizacijskega okvira, po čudaški megalomaniji neuvrščenosti in predvsem po neprijaznem, nehumanem in krutem socialističnem sistemu. Zakaj je tega pri nas in v Rusiji veliko, v drugih ex-socialističnih državah pa precej manj.

Preberi več ›

Obstanek

24.8.2016 6:34
Obstanek

V totalitarnih režimih ima oblast možnost totalno zavoziti in pognati narod v katastrofo. To se je zgodilo Nemcem pod Hitlerjem, skoraj se je zgodilo Rusom pod Stalinom, dokončno pa so šle stvari v franže pod Gorbačovom. To se je zgodilo v Jugoslaviji. To se zdaj dogaja v Venezueli. Zvesti privrženci lokalnih Flaggov delajo škodo in v absolutističnih sistemih je škoda absolutna. V demokraciji je drugače.

Preberi več ›

Svoboda – enakost – bratstvo ali smrt

26.7.2016 6:35
Svoboda – enakost – bratstvo ali smrt

Glede na to, da se o vseh vprašanjih znamo razdeliti na leve in desne, se lahko tudi v primeru napada na svobodo, enakost in bratstvo v Nici. Levi bodo trdili, da islamisti napadajo, ker je svobode, enakosti in bratstva premalo. Desni bodo trdili, da so svoboda, enakost in bratstvo so in so samoumevni. Če se komu zdi, da je tega premalo, pač ne ve, kje mu je mesto.

Preberi več ›

Diferenciacija v Agrostroju

28.6.2016 6:50
Diferenciacija v Agrostroju

Predstavljal sem si, da Trg republike nekoč niti simbolno ne bo več trg revolucije, kar po spomenikih tam naokoli še vedno je. Eden od teh spomenikov je spomenik Edvardu Kardelju. Učitelj samoupravnega socializma in, kot pričajo viri, naročnik revolucionarnega nasilja v letih 1941-42, je tam prvi med enakimi – v družbi svojih samoupravljavcev. Prav podoben in prav tam bi bil lahko spomenik osamosvojiteljem. Boljše lokacije od tistega trga ni. Pučnik bi stal malo bolj spredaj.

Preberi več ›

×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI