Peter Sušnik 
Anton Drobnič je živel v izjemnem času in je s prijatelji prepoznal svoje poslanstvo pogumnega pričevanja za tiste in v njihovem imenu, ki so bili poklicani v mučeništvo za državo in svobodo, ki jo imamo danes za samoumevno.
Na pobudo Lidije Drobnič je Ustavno sodišče leta 2011 razveljavilo poimenovanje ceste po nekdanjem jugoslovanskem diktatorju Titu, ki je simboliziral povojni totalitarni komunistični režim.
Vljudnost in previdnost diplomatskega jezika, ki smo ga bile članice »Partnerstva za resnico, mir in pravičnost« deležne v OZN, je nakazovala predvsem zadrego,da se po 30.letih demokracije stvari niso uredile.
Površno branje in posledično prehitri zaključki so očitno razlog za odziv g. Janeza Janše na moj tekst, prvotno objavljen v reviji Zaveza (št. 109), v ponedeljek, 22. 10. 2018, pa je bil en del tega … Beri dalje
Letošnjo zimo in pomlad so se strategi levega pola slovenske politike soočali z oblikovanjem svojih ciljev in na osnovi teh ciljev tudi taktike za njihovo doseganje. Čeprav je analiza preteklosti po svoje jalovo početje, saj … Beri dalje
Pokop 150 žrtev iz brezen pri Konfinu bo v nedeljo, 22. oktobra, ob 14. uri na dolenjevaškem pokopališču na Vidmu. Pogrebno slovesnost bo vodil ljubljanski nadškof mons. Stanislav Zore Leta 2006 so slovensko javnost pretresle … Beri dalje
Zadnje razprave okoli drugih tirov, šestih blokov in cestnih razvojnih osi nam bi morale zadoščati za bolj jasno zahtevo po prevetritvi vloge javnega uslužbenca in uradnika. Bojim se, da je potencialno ogroženih, a imajo hkrati volilno pravico, preveč. Poslastica je, če svoj politični program pred volitvami nastaviš tako, da imaš preko sto tisoč glasov prednosti pred opozicijo.
Ko resno premislimo vpliv globalizacije v današnjem svetu, lahko zaključimo, da je razpoložljivost blaga in storitev iz celega sveta nujna za naše preživetje. Obdobje komunističnega planskega gospodarstva, ki se je klavrno končalo, bi vsaj Slovence moralo strezniti, da ne nasedajo vsaki levi manipulaciji: ni kriv sporazum o prosti trgovini z ZDA, ki dopušča vstop gensko spremenjene hrane na evropski trg. Razlogi so drugi.
Tragično je, da smo Evropo spravili na politična kolena predvsem zato, ker smo podlegli interpretacijam, da je zavzemanje za narod, civilizacijske vrednote, vero in jezik nekaj tako zavrženega, da meji že na kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva. Iz tega ni kratkoročno pričakovati samozavestnih in hkrati demokratičnih voditeljev.
V treh tednih od ameriških volitev se naši etablirani analitiki še vedno najraje sučejo okoli vprašanj povezanih z volilno kampanjo, zgrešenimi anketami in rahlo vzvišenim odnosom do volilcev, ki so na oblast pripeljali novega ameriškega … Beri dalje
Potrebujemo reforme trga dela tako, da bo delo vrednoteno enako: če ga opravlja študent, praktikant, starejši delavec ali pogodbenik. Potrebujemo tudi drastično večji nadzor, hitrejše kaznovanje in pritožbeni postopek. Hkrati potrebujemo tudi bistveno manj obsežen zakon, saj je socializem, ki je v urejanju delovnih razmerji videl glavno poklicanost države, že davno mrtev.
Prizori iz Hude jame, Krimske jame, Košnice, Konfina, in vseh naslednjih odkopanih slovenskih krajev groze, bodo mitologijo zadnjih 70 let omajali in pred družbo in državne voditelje postavili jasno vprašanje: kje najdete razloge, da revolucije ne obsodite, saj je zločin tako očiten?
Donald Trump je za zdaj jasen, ko gre za zaščito ameriških interesov. Verjetno je, da bo razumel zahodno kulturo, utemeljeno na krščanskih koreninah in na osnovi tega razuma tudi dojel nujnost obrambe te kulture. Pri Hillary Clinton je jasno samo to, da je za denar pripravljena svojo politiko prilagoditi interesom plačnikov, brez obzira na njihovo poreklo.
Ko bomo v Šentjoštu srečali državne voditelje, ki bodo iskreno priznali, da bi zmaga vaških straž in domobrancev pred skoraj osmimi desetletji za Slovenijo pomenila boljšo prihodnost ter lažjo pot do državnosti, kot nas je doletela zaradi zmage boljševikov, bomo vedeli, da smo vzpostavili pošten odnos do svoje zgodovine in s tem dosegli tudi resnično “spravo”.
Predsednik države se bo moral odločiti, ali bo svojim visokim gostom iz Avstrije, Madžarske, Nemčije in Hrvaške razložil, da mu je več do rdeče zvezde kot do udeležbe današnje opozicije in tistih, ki so državo tudi osamosvojili, ali pa bi se raje zameril svojim (nekdanjim?) političnim zaveznikom tako, da bo rdeči zvezdi odrekel gostoljubnost. To bo test državništva.
V nedeljo, 12. maja 1991, se je na Viču zbralo 140 prijateljev ter pod vodstvom pokojnega Pavleta Kogeja izvedlo ustanovni zbor Nove Slovenske zaveze in za prvega predsednika izvolilo pokojnega Tineta Velikonjo, ki je v … Beri dalje
Neskončne razprave smo že opravili glede najboljšega taktičnega in strateškega pristopa k morebitni zmagi desnih strank na državnozborskih volitvah. Vsakokrat, ko se štetje volilnih glasov in delitev poslanskih mandatov zaključi, se odprejo lamentacije o razlogih za neuspeh desnih strank. Pogosto slišimo, da bi morala desnica delovati po vzoru levice.
V lanskem letu so med množico predpisov sprejeli tudi Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Če bi sodili po besedah, ki smo jih ob obravnavi tega zakona poslušali, bi se verjetno vsi strinjali, da poslanci in vlada popolnoma resno tokrat nameravajo očistiti Slovenijo sramote, ki jo predstavlja preko 600 že evidentiranih grobišč. Z današnjega zornega kota vidimo, da je od lepih besed do civilizacije dolga, zelo dolga pot.
V tragičnem primeru je šlo za skupek vsega najslabšega iz slovenske gradbiščne prakse: slab projekt, slabo razdeljena odgovornost izvajalca in njegovih partnerjev, slab nadzor, slabo vodenje projekta, slab tehnični pregled, slab prevzem objekta in na koncu tudi slab investitor. Žal je vse skupaj kar resničen odraz stanja v slovenski gradbeni in inženirski stroki.
V Sloveniji smo prevzeli splošno prepričanje, da je država tista, ki nosi odgovornost za usodo posameznika. Vzela si je na svoja pleča skrb, da namesto nas poskrbi za vse tisto, kar se nam lahko zgodi in pri tem uveljavlja ideal povprečja. Prepričanje smo razširili v tri ključne smeri: v davčno politiko, v izgradnjo vsemogočnega državnega in javnega sektorja ter končno v proizvodnjo predpisov.