Ustavni sodniki v službi (ne)pravičnosti?

Ustavni sodniki so zavrnili ukinitev subvencij do priznane neprofitne najemnine stanovanj. Reševanje socialno ogroženih skupin je stvar politike transferjev iz blagajne ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V tem primeru odločitve ustavnih sodnikov gre za načelno vprašanje o tem, ali so sodniki ustavnega sodišča lahko določevalci ekonomskih rent ali ne.

Venezuela na robu propada

Venezuela doživlja gospodarsko tragedijo. V državi bodo državljani do nadaljnjega vsak dan štiri ure brez električne energije, kljub temu, da so cene energentov v svetu na zelo nizkih ravneh. Država se po desetletjih slabega upravljanja sooča z nenadzorovano inflacijo, s pomanjkanjem energije, s pomanjkanjem hrane, s pomanjkanjem pitne vode in z umiranjem novorojenih otrok.

Mit o svobodi na Slovenskem

Slovenija je po zadnjih merjenjih inštituta Fraser zadnja na lestvici ekonomske svobode izmed vseh držav članic EU. Pomenljivo je, da precej zaostajamo tudi od predzadnje Grčije, ki so nam jo nekateri intelektualni centri pri nas še nedavno ponujali kot zgled. Na drugem mestu po ekonomski svobodi v EU je Velika Britanija, ki bo kmalu izvedla referendum o izstopu države iz EU.

Barometer aktualnih geostrateških vprašanj

V ospredju so vprašanje varnosti in zaščite Evrope pred terorizmom, vprašanje migracijskega vala iz Bližnjega vzhoda in Afrike v EU, ki je največji migracijski val po drugi svetovni vojni, razplet vojne v Siriji, vprašanje iranskega jedrskega programa, vprašanje prostotrgovinskega sporazuma med EU in ZDA, vprašanje prestrukturiranja kitajskega gospodarstva in rezultat ameriških volitev.

Aktualnost papeževe okrožnice

Papež Frančišek je s svojo nedavno okrožnico Laudato si svetovno javnost pozval k ohranjanju narave in izrazil potrebo po prerazdelitvi bogastva od premožnih k manj premožnim. Njegova beseda ima vzgojno moč, je pa vprašanje, do kolikšne mere se lahko ta moč prelije v moč arbitrarnega poseganja oblasti v razvojni tok prevladujoče zahodne civilizacije.

Vudu vera v napovedovanje gospodarske rasti

Po ocenah raziskovalcev iz Banke Slovenije, UMAR-ja in Gospodarske zbornice Slovenije, bi naj slovensko gospodarstvo bilo pred obdobjem gospodarske rasti. Značilnost napovedovanja gospodarskih razmerij je vrtenje v neskončni povratni zanki: podatek, napoved, revizija podatka, revizija napovedi, podatek, napoved, revizija podatka, revizija napovedi.

Koliko smo Slovenci razvojno naravnani

Ali smo Slovenci narod ljudi, ki radi sprejemamo odgovornost? Koliko pravzaprav verjamemo v lastne poslovne načrte in strategije in ali jih sploh poznamo? Ali pišemo pravila zato, da bi jih nato kršili ali zato, da nam znižujejo asimetrijo informacij in lajšajo delovanje? Se raje poistovetimo s šibkejšim ali z močnejšim? Smo se pripravljeni učiti ali nam je ljubše dajanje nasvetov drugim?

Ima diskriminacija res barvo?

Namesto produktivnega vedenja in motivacije po izboljšanju lastnih sposobnosti nastajajo številne statusne skupine, ki jih druži opredelitev »jaz sem žrtev diskriminacije« in ki kar kličejo po še več tozadevne diskriminacije. Na koncu postane diskriminacija vsako vedenje, ki ni skladno s pričakovanji tovrstnih »žrtev diskriminacije«.

Sesutje kitajskih borz: tokrat le kriva država?

Kitajcem sta se zgodila črni ponedeljek iz leta 1929, japonski zlom iz leta 1989 in nedavni zlom balkanskih borz. Vse skupaj bi naj v tem obdobju na kitajskih borzah izpuhtelo za približno 3.000 milijard dolarjev vrednosti. Zgodil se je deja vu velikih borznih zlomov dvajsetega stoletja, ki so bili podprti s poceni kreditno ekspanzijo bank velikemu številu majhnih vlagateljev.

Izstop Velike Britanije iz Evropske unije?

V zadnjem obdobju lahko v Sloveniji veliko poslušamo in beremo o možnostih izključitve Grčije iz ekonomske in monetarne unije, le malo pa o razlogih za nezadovoljstvo Britancev in o njihovih razlogih za prostovoljni izstop Velike Britanije iz Evropske Unije. Razprava na otoku o izstopu Velike Britanije iz Evropske Unije je stara že skoraj dvajset let, vendar izstop Britancev še nikdar ni bil tako blizu.

Nash po slovensko: kako naj storim, da bo prav?

Kako skozi prizmo logike Nashevega ravnovesja oceniti strategijo članov vodstva univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani (UKC) v zvezi s primerom Radan, in kako oceniti nastope ministrice za zdravje? Ali se ministrica in člani vodstva UKCja vedejo skladno z njihovimi najboljšimi interesi in informacijami, s katerimi razpolagajo?

Sed quis custodiet ipsos custodes?*

Naslovno satirično misel bi naj rimski satirik Juvenal uporabil kot opis nemoči moža pri nadzoru nad zvestobo njegove žene. Pri klicih po zaupanju v državne uradnike in v pravni sistem se premalo zavedamo pomena korektnega izvajanja pravil in moči, ki jo z izvajanjem pravil imajo državni uradniki. Stopnja moči posameznega državnega uradnika bi morala določati stopnjo odgovornosti.

Gaudeamus igitur*

Slovenski visokošolski in raziskovalni sistem je socialistični kolhoz iz prejšnjega sistema in je eden izmed sistemov v naši državi, ki še niso bili deležni resnejše institucionalne prenove. Prevladuje občutek, da se slovenska znanost giblje stran od osnovnega poslanstva znanosti v smeri politizacije za ohranjanje lastnega vpliva v družbi in to za vsako ceno.

Vudu vera ekonomistov v državni multiplikator

Milton Friedman bi naj kitajskega diktatorja Mao Ze Donga ob opazovanju kopanja lukenj na gradbišču povprašal o tem, kako to, da ne uporabljajo strojev, saj bi delo bilo lažje in bolj učinkovito. Prejel je odgovor, da ima tako več ljudi delo. Friedman bi mu naj odvrnil, da pa bi imelo še več ljudi delo, če bi namesto lopat uporabljali navadne žlice.

Ko deluje »nevidna roka« države

Udarila bo »nevidna roka« državnega trošenja. Če s Smithovo nevidno roko mislimo na hipoma prikrite, a na daljši rok pozitivne učinke svobodnega sodelovanja dveh posameznikov, ki vsak zase zadovoljujeta lastne cilje, a sta primorana to početi na način zadovoljevanja medsebojnih ciljev, pa z nevidno roko državnega trošenja mislimo na pest prikritih posledic politik obsežnega državnega trošenja.

Preprečite razprodajo in prodajte najboljšemu kupcu!

Nedavno se je v Sloveniji pojavila peticija z naslovom Preprečite razprodajo, s katero nameravajo njeni pobudniki zaustaviti proces prodajanja državnega deleža v petnajstih podjetij, ki je oziroma še bo stekel. Prodaja nekaterih podjetij je že v sklepni fazi izbora ponudnikov. Po vsebini je peticija ideološki pamflet, v katerem se pobudniki sklicujejo na izvor lastnine in razširjajo strah pred novimi lastniki.

Pogajanja, pogajalska moč in kredibilnost

V nuji in pod pritiskom smo ljudje manj potrpežljivi, manj osredotočeni in tedaj se rado zgodi, da delamo napake. Potrpežljivost je pomemben vidik pogajanj in lahko bistveno vpliva na razdelitev pogajalske moči med pogajalci ter na končni izid pogajalskega procesa. Kako bi skozi ta očala ocenili nedavna pogajanja med sindikati in vlado je retorično vprašanje.

»Jaz!? Kje pa!«

Moralni hazard pri izvajanju različnih poklicev in posledično doseganje nezasluženega plačila za opravljeno delo sta zelo prisotni obliki neprimernega početja tudi v slovenski družbi. Okoriščanje s potnimi stroški predstavlja precej preprosto kršitev in primer moralnega hazarda, ki ga je moč zlahka odkriti in skoraj povsem odpraviti. Seveda obstajajo še številne precej bolj zapletene oblike moralnega hazarda.