Franc Cvelbar

Ponovno o Küngovem svetovnem etosu

Ob koncu prejšnjega stoletja je nemški teolog prof. Hans Küng iz Tubingena, ob iskanju poti človeštva iz (kot sam pravi) današnje svetovne agonije v znosnejšo prihodnost, našel rešitev v svetovnem etosu. Ne samo, da so … Beri dalje

Beri dalje

Ali je res treba jokati ob rojstvu otroka?

V Delu  smo lahko 22. septembra prebrali »iskrico« svetovno znanega misleca in tvorca politične filozofije Charlesa Montesquieua (1689- 1755): »Ko bi mogel, bi odpravil pogrebne slovesnosti . Ljudi bi morali objokovati ob rojstvu, ne ob … Beri dalje

Beri dalje

Smrt smrti Boga

Navalu ateizma, ki v naprej zanika obstoj Boga, je v drugi polovici 19. stoletja dodal svoj presenetljivi prispevek tudi vidni nemški filozof Friedrich Nietzsche s trditvijo, da Boga ni več, da je Bog mrtev. Ubili … Beri dalje

Beri dalje

Higgsovi bozoni so »božji delci«

V lanskem poletju so raziskovalci z veliko verjetnostjo eksperimentalno dokazali, da je »izmišljotina« fizikov, ki se ukvarjajo s teorijo, med njimi predvsem P.W. Higgsa in F. Engelberta, vseeno resnična, saj so ugotovili, da se okrog … Beri dalje

Beri dalje

Svetovni etos: globalno in lokalno

Moj prejšnji prispevek Küngov svetovni etos – zdravilo za Slovenijo (objavljen v Časniku 1.10 2013) je med komentatorji (37) povzročil pravo neurje mnenj, ki se nekatera med seboj močno razlikujejo. Posebno v primerih, ki zadevajo … Beri dalje

Beri dalje

Nam za skupnost ni nič mar?

Kot pravi (za nagrado odstavljeni) nadškof msgr. ddr. Tone Stres, vodilna slovenska avtoriteta za etiko: »Številni dogodki zadnjih mesecev kažejo na dejansko zelo zaskrbljujoče stanje v Sloveniji, ki niti ni najprej finančno in ekonomsko, ampak etično in kulturno. Stanje v pravosodju, javnih glasilih, v vzgoji in izobraževanju ter v najširši politični kulturi, kaže, da se v dveh desetletjih demokracije v zavesti in miselnosti naših ljudi ni zgodil tisti bistveni premik, ki je nujno potreben za demokratično miselnost in bi največ pripomogel k obvladovanju krize. Poleg vseh zamud na področju navad v gospodarstvu, pravosodju in politiki, je najhujše zamujanje na področju miselnosti ljudi, njihovih dejanskih vrednot, njihovega dojemanja, vrednotenja stvari in ljudi okoli sebe, zamujanje pri njihovi sposobnosti lastne presoje in lastnega prepričanja«.

Beri dalje

Kriza vrednot

V deželi pod Triglavom bije plat zvona. Kriza vrednot in sekularizem, ki se širita po planetu, sta napolnila tudi naše doline. Finančna kriza, nepravna država in kriza vrednot! Iz zvoka se čuti, da so krize … Beri dalje

Beri dalje

Zmagoslavje iskalcev Higgsovega bozona

Te dni smo bili priča verjetno največjemu zmagoslavju znanosti v vsej človeški zgodovini. Po porabi več deset milijard evrov in približno 40 letih svetovnih prizadevanj upamo, da s pomočjo znanosti razumemo, kako so osnovni delci, … Beri dalje

Beri dalje

Enooki liberalci (One – Eyed Liberals)

Iz psiholoških raziskav Jonathana Haidta sledi, da so pri moralnih sodbah liberalci sposobni videti le približno polovico dejavnikov, ki jih upoštevajo konservativci. Haidt, zdaj profesor socialne psihologije na Univerzi v Virginiji, je bil že kot … Beri dalje

Beri dalje

Ne volim, torej sem,

sem prebral na zidu ene izmed ljubljanskih vpadnic. Najbrž je ta ponesrečeni pamflet znamenitega Descatesovega stavka »Mislim, torej sem« brez pomena, vendar me je vzpodbudil, da sem začel razmišljati o volitvah. Predvsem o slovenski volilni … Beri dalje

Beri dalje

Stoletnica smrti pesnika Antona Aškerca

Te dni, 12. junija, je minilo 100 let odkar je Ljubljanisvojo umetniško pot  končal slovenski pripovedni pesnik, iskalec, samohodec in narodni buditelj Anton Aškerc. V zbor klicarjev slovenske narodne zavesti nam ga je leta 1856 … Beri dalje

Beri dalje

70-letnica krvavega poletja 1942

V roke so mi prišle Črne bukve, dokument o žrtvah proti komunistične strani v letih 1942-43. Knjiga vsebuje spisek 1022 žrtev z datumom smrti in načinom usmrtitve. Spisek je zaradi vojnih razmer improviziran, vendar so … Beri dalje

Beri dalje

Koliko divizij ima papež

V mojem prejšnjem prispevku, 50 let od Drugega Vatikanskega koncila, sem med njegovimi uspehi naštel tudi liturgijo v narodnih jezikih. To pridobitev sem ocenil kot veliko zmago nad prejšnjo odtujenostjo, ko  verniki zaradi latinščine niso … Beri dalje

Beri dalje

50 let od Drugega Vatikanskega koncila

Drugi Vatikanski koncil je veličastna zapuščina papeža Janeza XXIII., ki je nasledil zadnjega aristokratskega papeža Pija XII. Kot kardinal Agello Roncalli je bil za papeža izvoljen leta 1958 nepričakovano, saj je štel že 76 let. … Beri dalje

Beri dalje