Dobijo še preden si zaželijo in to prekmalu, preveč, prepogosto.

Predstavljajte si očeta, mamo ali oba, ki svojemu otroku kupi vse kar si zaželi. Ni težko, kajne? Tega je v zadnjih desetletjih veliko. Kar otrok izreče, dobi. Pogosto pravzaprav še preden izreče. In tako dobi prekmalu, preveč in prepogosto. Da bi le bil srečen! Za one – četudi kratkotrajne – iskrice v “sončkovih” očeh bi starši naredili – kar se velikokrat prevede v kupili – vse.

Ugasniti in odvreči. Preprečiti otrokom.

Reklame imajo velik vpliv na naše razmišljanje, a mi temu ne verjamemo. Zdi se nam, da vpliv reklam lahko kar odfiltriramo. S tem se tudi ne strinja znani marketinški strokovnjak Seth Godin. Mislimo, da lahko odfiltriramo tudi vse ostale nesnage, ki silijo v nas. Ne moremo. Izogniti se jim je treba. In obvarovati otroke.

Naj imata zakonca skupen denar?

Če se povrnemo k edinosti v zakonu, ali ni tako, da bi zakonca, ko stopita na skupno pot začela s kulturo ‘midva’, namesto, da bi nadaljevala s kulturo ‘jaz’. In seveda uporabljala svojilne zaimke ‘najino’, namesto ‘moje’. Tudi na področju denarja in odnosa do njega.

Promoviranje “kulture začasnega” s pomočjo reklam

Reklame pomembno vplivajo na mišljenje ljudi. Na to ustvarjalci računajo. Reklame zmorejo vzbujati močna čustva. Zmorejo ljudi animirati in jih pripeljati do zgodovinskih odločitev. Spomnimo se legendarne reklame ‘Slovenija, moja dežela’ iz osemdesetih let. Tokrat sta me k razmišljanju spodbudili dve reklami, ki zelo provokativno in jasno sporočata ‘lahkotnost’ ločitve med zakoncema.

Fantje bodo … možje!

V angleščini radi rečejo ‘boys will be boys’, ‘fantje bodo fantje’. Precej zaničevalno. Pomeni, da fantje nikoli ne bodo odrasli, vedno se bodo obnašali grobo, glasno-hvalisavo, nasilno, se igrali z igračkami …

Kako preprosto oditi na morje?

Poznam nekaj ljudi, ki načrtujejo in tudi rezervirajo kraj, način bivanja in termin za poletne počitnice takoj, ko pridejo s smučanja. Tam nekje pozimi. Da bo vse pravočasno, da bo vse optimalno, da bo vse kot mora biti. Mi ne delamo tako.

Amoris Laetitia: Spodbuda Cerkvi, spodbuda zakoncem

Včeraj je izšel slovenski prevod papeževe postsinodalne apostolske spodbude o družini z naslovom ‘Amoris letitia – Radost ljubezni’. V galeriji Družina so jo predstavili škof Andrej Glavan, predsednik Slovenske škofovske konference, dr. Rafko Valenčič, urednik zbirke … Beri dalje

Enajst mož odmaknjenih v divjino

Enajst mož se nas je odpravilo za pet dni v divjino slovenskih gozdov. 120-kilometrsko pot smo začeli v Iški vasi in končali v Ilirski Bistrici. Vmes pa gor-dol, boso prečkanje reke, brez-signalnost, dež in vročina, razbolele mišice, slutnja medvedov, spreobrnjenja – mala in velika, duhovni pogovori, pričevanja mož. Prav odmik za moške in prava slovenska divjina.

Dam, pa ne do konca. Da ohranim vpliv in moč.

V Sloveniji se je v preteklih desetletjih razpasla gradnja predimenzioniranih hiš. Tudi z logično in cenovno ugodno rešitvijo sobivanja več generacij. A v praksi se rado zatakne. Odgovornost za kakovost sobivanja generacij nalagam tastom.

Jamala, Ukrajina: Ne morem preživeti mladosti tam

Na tekmovanju za pesem Evrovizije smo dočakali skladbo, ki je brez odvečne vizualne navlake, z angažiranim besedilom, odlično glasbo in interpretacijo spregovorila o grozotah deportacije krimskih Tatarov v času vladavine Stalina. In zmagala! V boju z Rusijo.

Živel 1. maj – praznik svetega Jožefa Delavca!

Zdi se, da se Cerkev še danes nekako sramežljivo loteva problema delavstva. Četudi je papež Pij XII. že sredi dvajsetega stoletja uvedel praznik sv. Jožefa Delavca, ki se je prvič obhajal 1. maja 1955, še po dobrih šestdesetih letih ne slišimo vzklikov v slogu: “Živel 1. maj – praznik svetega Jožefa Delavca.” Kot da nam je 1. maj – praznik dela z zavetnikom sv. Jožefom Delavcem in nagovarjanjem delavcev nekako odveč.

Črni križ naših tašč

Če s Pomurske avtoceste zavijete dol pri odcepu za Lenart, zavijete desno proti gradu Hrastovec ter po kakih 50 m levo na makadamsko cesto po kateri peljete le dobrih 100 m, na desni na rahli vzpetinici zagledate Črni križ – spomenik taščam. Pa ne vsem. Danes pišem o taščah od naših žena.