V Sloveniji je treba začeti ceniti delo

Časnik 15.2.2018 9:426 komentarjev
 
Prof. dr. Andrej Umek, Primož Jelševar, Branko Meh in Igor Antauer (na sliki od leve proti desni) na javni tribuni Inštituta dr. Antona Korošca z naslovom Slovensko gospodarstvo s polno močjo v neznano smer. (Vir: INAK)

Prof. dr. Andrej Umek, Primož Jelševar, Branko Meh in Igor Antauer (na sliki od leve proti desni) na javni tribuni Inštituta dr. Antona Korošca z naslovom Slovensko gospodarstvo s polno močjo v neznano smer. (Vir: INAK)

Standard ljudi lahko dvignemo, če povečamo neto dodano vrednost na zaposlenega. Da je treba začeti ceniti delo in spoštovati tiste, ki s svojim delom vzdržujejo sebe in svoje družine, je bilo ključno sporočilo javne tribune z naslovom Slovensko gospodarstvo s polno močjo v neznano smer, ki jo je 12. februarja 2018 organiziral Inštitut dr. Antona Korošca (INAK). Sodelujoči na tribuni: Branko Meh, Igor Antauer,  prof. dr. Andrej Umek in Primož Jelševar  so postregli z  zanimivo razpravo, v kateri so med drugim opozorili na pripravo zakonodaje, kjer se ne smemo ujeti v past, da bi morali še več delati tisti, ki že zdaj delajo veliko, pač pa bi morali stremeti za tem, da bi več ljudi imelo delo.

Prof. dr. Andrej Umek, Primož Jelševar, Branko Meh in Igor Antauer (na sliki od leve proti desni) na javni tribuni Inštituta dr. Antona Korošca z naslovom Slovensko gospodarstvo s polno močjo v neznano smer. (Vir: INAK)

Govorci so se strinjali, da za vzdržen dvig standarda v Sloveniji ni dovolj le gospodarska rast, če je ta le posledica večje zaposlenosti v gospodarstvu. Standard ljudi v Sloveniji lahko dvignemo le, če se poveča neto dodana vrednost na zaposlenega. Ta sicer že 20 let stagnira, zato nas v življenjskem standardu prehitevajo mnoge evropske države. Branko Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, je opozoril, da še ni dolgo odkar je Slovenija izšla iz krize in mala podjetja so porabila zaloge: »Obrtnik in podjetnik vesta, da v dobrih časih morata dati kaj na stran, država pa žal ne deluje tako in ne bo pripravljena, ko pride nova kriza, ki jo mnogi že napovedujejo.«

V nadaljevanju so se dotaknili tudi zelo velike razlike med bruto in neto plačo, ki velja v Sloveniji. Za nujen in vzdržen dvig neto plač, ki bi mnogim slovenskim družinam omogočil človeka dostojno življenje, je treba znižati tudi visoko obdavčitev dela v Sloveniji in prav tako moramo znižati preobsežno javno porabo: z zaprtjem največjih ponorov denarja v državi in prezaposlitvijo tistega dela javne uprave, ki ne ve, kaj sploh dela. Prava pot je po mnenju govorcev tudi vzpostavitev gospodarskega okolja, ki z razvojem, znanjem, uporabo novih dognanj in tehnologij Industrije 4.0 vzpodbuja izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo.

Prof. dr. Andrej Umek, dvakratni nekdanji minister – za znanost in tehnologijo ter okolje in prostor, je opozoril na preveliko potrošnjo javnega sektorja: »Zato je gospodarstvo preobremenjeno in ne ostaja dovolj za inovacijsko dejavnost. Tri glavne težave, ki jih tako imamo, so: nezadostno vlaganje v raziskave in razvoj ter premalo vlaganj v človeške vire in neuravnotežena delavno-pravna zakonodaja.« Igor Antauer, državni svetnik, predstavnik interesov delodajalcev v Državnem svetu RS, je poleg potrebnih investicij izpostavil tudi aktivno politiko zaposlovanja. Tako bi ljudi že takoj, ko pristanejo na zavodu za zaposlovanje, morali začeti izobraževati za deficitarne poklice. Tudi Primož Jelševar, podjetnik in direktor Inštituta dr. Antona Korošca, se je strinjal, da Slovenija prihajajoči četrti industrijski revoluciji ne posveča dovolj pozornosti: »Smo v ključnem trenutku tranzicije industrije in le z zavedanjem in prilagoditvijo spremembam lahko obvarujemo delovna mesta v domačem gospodarstvu in zagotovimo, da nas naslednja recesija ne bo pustila z ‘nago ritjo na peronu’.«

Nova delovna mesta po mnenju govorcev niso posledica učinkovitosti ukrepov vlade, temveč so v največji meri posledica povečanega povpraševanja iz tujine, kjer so pravo gospodarsko rast dočakali več let pred Slovenijo, in nekoliko večje domače potrošnje. Povečanje zaposlenosti v Sloveniji je tudi rezultat sprostitve zaposlovanja v javni upravi, kjer je število zaposlenih prvič v zgodovini preseglo 170.000 ljudi.

V Sloveniji moramo končno začeti strokovno debato, ki bo temeljila na relevantnih kazalcih, na podlagi katerih bomo lahko prilagodili gospodarsko okolje in vzdržno dvignili standard vseh ljudi. Gospodarska rast in višja produktivnost sama po sebi ne upravičujeta dviga plač. Zato je na mestu vprašanje, kaj se bo zgodilo ob naslednji finančni krizi, ki jo napoveduje že polovica nemških ekonomistov. Je Slovenija pripravljena na takšen scenarij ali bomo zopet poslušali izgovore, da je kriza Slovenijo nadpovprečno prizadela, ker so nam bile zvezde nenaklonjene? Če Slovenija ne bo naredila odločnih korakov v smeri digitalizacije, se spogleduje z večjim tveganjem, kot smo ga imeli v ekonomski krizi 2008. Temu bi se izognili, če bi celotno ozemlje tudi podeželje čim hitreje pokrili z infrastrukturo, saj mnogi slovenski kraji nimajo možnosti priklopa na optično omrežje. Predvsem pa je ključno, da vso Slovenijo in njeno podeželje razvijamo po konceptu Pametnih vasi, tako z vidika novih tehnologij in digitalizacije, kot tudi novih konceptov, kot je denimo delitvena ekonomija, kar je trenutno glavni poudarek evropskega poslanca Franca Bogoviča. Potem je treba vlagati v sodobnejšo tehnološko opremo in prilagoditi izobraževalni sistem, ki v veliki meri še vedno izobražuje za preživete poklice ali pa nima stika z realno proizvodnjo. Zato je nujna reforma izobraževalnega sistema, katerega osnovna naloga mora biti zasledovanje potreb sodobnega trga dela in poklicev prihodnosti. Kot zadnje pa je treba dvigniti vsesplošno ozaveščenost o možnostih, ki jih ponuja digitalizacija – tako tistih, ki so še del izobraževalnega sistema, kot zaposlenih in starejših. Na tem mestu je nujna aktivna politika ozaveščanja, da robotizacije in  novih tehnologij ne bomo dojemali kot grožnjo, ampak kot priložnost.

Vir: INAK

 
Značke:

6 komentarjev

  • “Standard ljudi lahko dvignemo, če povečamo neto dodano vrednost na zaposlenega.”

    Najprej pa je treba prenehati krasti.

  • Franc Mihič

    Dobremu gospodarju lastnina služi in ne on njej. Kdor ne zna oplemeniti lastnino z delom in znanjem, da mu daje dohodke, takšen gospodar jo izgubi, prej ali slej. Tako poteka življenje med ljudmi in v naravi. Dober gospodar torej preudarno ravna in upošteva konkurenco v globalnem svetu, kjer je sedaj tudi naša država. Prejšnja država je razpadla tudi zaradi nekonkurenčne samoupravne ekonomije, ko država ni več zmogla vračati kreditov.
    Tudi samostojna RS je (preveč) zadolžena, a vrača kredite, seveda to bremeni blagostanje državljanov. Zrela demokracija in odgovorna politika si zato prizadeva doseči konkurenčnost in dvig BDP in s tem blagostanja, ob zmanjševanju zadolženosti. Vendar ne samo s prodajo delovne sile, temveč s prodajo znanja, to je, dvigom dodane vrednosti na zaposlenega. To je pogoj za zvišanje plač, pokojnin, pogoj za več denarja za javne storitve in socialo. Lahko bi rekli, to je pametno gospodarstvo. Če država to ne zna početi in se rešuje s krediti, zanemarja pa pomen znanja , le to odhaja zato v tujino. V tujino odhaja tudi slovenski kapital, kjer ustvarjati delovna mesta, saj se domače gospodarstvo raje financira s krediti, kot s pridobivanjem (domačega) kapitala na trgu kapitala, ki je v RS (načrtno) uničen.
    Slovenci pa imamo kapital, privarčevana sredstva. Po zadnjih podatkih naj bi bilo v bankah že več kot 17 milijard evrov, od tega je za kar devet milijard nevezanih vlog. Slovenski kapital (vzajemni in pokojninski skladi, zavarovalnice in posamezni vlagatelji) v višini okrog 10 milijard je pa v tujini, kjer financira nova delovna mesta. Slovenci imamo samo pet odstotkov BDP svojega kapitala v finančnih naložbah, Nemci ga imajo 40 odstotkov, ZDA pa celo 78 odstotkov. Kako je mogoče, da domači kapital leži v bankah ali pa je v tujini, vlada pa pravi, da nam primanjkuje denarja za vlaganje v razvoj? Vlada pa ugotavlja, da stagniramo v dodani vrednosti na zaposlenega in konkurenčnosti.
    Slovenci pričakujemo razvoj gospodarstva, nova kvalitetna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Želimo si višje plače, pokojnine, boljše javne storitve. Zakaj se to ne dogaja?
    Zakaj Slovenci ne vlagamo več svojih finančnih sredstev v domače gospodarstvo? Za gospodarno vodenje države so tudi zato potrebni cilji in strategija pametne specializacije države, kar terja tudi EU, ko deli razvojna evropska sredstva. Vlada oz. koalicija je opredelila in decembra sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030. Ugledni ekonomist prof. dr. Mojmir Mrak pa opozarja, da strategija 2030 ne navaja, kako naj država doseže postavljene cilj. Zato ta strateški dokument države ne more dati pravih rezultatov. Torej je ta dokument potrebno dopolniti. Kaj o tem menijo politične stranke oz. poslanci v DZ RS, akademiki, drugi strokovnjaki in aktivni državljani? Gre za našo vizijo oz. perspektivo, kako bomo živeli. Le realni cilji, podprti s kvalitetno strategijo, države in podjetij, so priložnost za večje vlaganje slovenskega kapitala. Kaj je ugodnejše za ekonomsko suverenost države in za učinkovit razvoj, bančni krediti ali kapital vlagateljev? Dilema vredna politične obravnave.

  • Franc Mihič

    Vse naše politične stranke prisegajo, da skrbijo za državljane, za socialno državo, za socialno tržno ekonomijo, a le v besedah, a praksa je drugačna. Primer dvojne morale, brezbrižnosti in neznanja ali cinizma in demagogije je več kot 20 letno zanemarjanje pobiranja socialnih, zlasti pokojninskih prispevkov zaposlenih, ki so tako oškodovani in bodo imeli nižje pokojnine. Po novem zakonu mora Zavod za pokojninsko zavarovanje zgolj obvestiti delavca, kakšne so oziramo bodo posledice, če njegov delodajalec, sicer obračuna prispevke, jih pa ne plača. Nova ureditev terja od delavcev, ki bodo dobili takšna obvestila, da skladno s pravno ureditvijo pravočasno uresničujejo svoje pravice in tako prispevajo k izboljšanju pravne varnosti. Politiki, poslanci v DZ in vlada torej oškodovanim zaposlenim sporočajo:«Če ste okradeni za prispevke, je to le vaš problem! Pravna država vam je na razpolago!« Oškodovani delavec mora torej sam poiskati pravico na sodišču. Nemška država pa ima za takšna ravnanja zakon, kjer se že prvi člen glasi:»Delodajalec, ki pristojnemu zavodu ne plača prispevkov za socialno zavarovanje vključno s prispevki za delovno dobo, se ne glede na to, ali je bila plača izplačana ali ne, kaznuje z zaporno kaznijo do pet let.« Nemška država kaznuje, če delodajalec ne plača prispevkov, ne glede ali je bila plača izplačana ali ne. Slovenska država pa z zakonom »poskrbi«, da ZPIZ obvesti zaposlenega, da zanj niso plačani prispevki in naj to sam uredi. Ali res ni nikogar sram, da mora pri nas vsak sam poskrbeti, da dobi zasluženo pokojnino. Zakaj sploh imamo stranke, DZ RS, pravno stroko, državo z ogromno javno upravo.
    Kaj bodo storili poslanci, volitve so pred nami?!

  • Lucijan

    V Sloveniji je supere prioriteta obsodba komunizma. Dokler ga ne obsodimo in postavimo tja kamor spada – na smetišče – so vse javne tribune točno to, kar so – podpora komunistom na (večni???) oblasti. Inteligentni ljudje, ki jih res ni dosti, bi končno morali obstati na načelu, da od tod naprej ne gre! Vsi javni dogodki so prikrite komunistične igrice, dokler se jasno ne obsodi Zločina, ki je po vsem svetu poklal 200 milijonov ljudi. Zakaj ljudje tega ne vidijo? Kaj imajo v glavi, da tega ne vidijo?

  • svitase

    Komentator gospod Mihič upravičeno opozarja na življenjsko ogoljufane zaposlene, katerim delodajalci niso nakazovali prispevke pokojninskemu zavodu.

    Delodajalci so od izplačanih plač odtegnili prispevke zaposlenim in jih obdržali zase, namesto, da bi jih nakazovali ZPIZU.

    To je politika dobro vedela, vendar ni storila nič.

    V posledici tega imajo mnogi mizerne pokojnine pa niso za to krivi sami, ampak delodajalci in državni organi, ki niso storili nič, da bi to preprečili. Pa so imeli v rokah škarje in platno. Tudi sindikati niso storili vsega kar bi morali.

    Ta nepriznana razlika v pokojninah bi morala iti v breme tistih, ki so za to goljufijo odgovorni!

  • svitase

    Spoštovanje bi moralo dobiti ustvarjalno delo, ne pa vsako delo.

    Ustvarjalno delo je lahko vsakršno delo od preprostega do najzahtevnejšega, pod pogojem, da je gospodarsko koristno, pa naj si bo v gospodarstvu ali v negospdarstvu.

    Povsod se je treba obnašati in dokazati kot dober gospodar.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI