Vprašljiva splošna stavka javnega sektorja 2018

Žiga Stupica 12.2.2018 6:3018 komentarjev
 

Splošna stavka javnega sektorja 2018 je, ob desetletju uporabe javnih pooblastil za zadolževanje države in za povečevanje mase plač v javnem sektorju, ki ima nevarne ali izjemno hude posledice za celotno državo ter ob sindromu »Marije Antoinette«, vprašljiva. Zato je treba pravico do stavke izpodbiti.

Sindrom »Marije Antoinette«

Vprašanje: Ali je stavkajočim poznano finančno životarjenje Slovencev izven proračunskih virov v desetletju od izbruha svetovne finančne krize, to je od dne 1. 10. 2008 dalje?

Odgovor je negativen glede na lucidni tvit Esada Babačiča. Tvit se glasi: »Prižgem radio. Poročanje s stavke. Izjava stavkajoče, ki že trideset let dela v vrtcu in ima le 1350 EUR Neto plače. S poudarkom na neto. Vsak mesec. Nobenega komentarja. Razmišljam, ali naj to povem nekomu, ki že deset let čaka na službo, pa četudi za tako ‘nizko’ plačo. Raje ne«.

Tvit kaže na sindrom splošno stavkajoče javne uslužbenke, ki vidi uporabo proračunskih jaslic kot »potico, če ni kruha«, slednje pa kaže smiselno na sindrom »Marije Antoinette«. Sindrom je razlog, da v prispevku ne navajamo podatkov o finančnem životarjenju Slovencev izven proračunskih virov.

Nevarno ali izjemno hudo

Letošnja splošna stavka javnega sektorja je, ob stroških dela »3,9 milijard evrov«, težka »991 milijonov evrov« (cit. po: tu in tu – Delo, Ministrstvo za javno upravo). Osvetlimo vprašljivo desetletje zadolževanja države in povečevanja mase plač javnega sektorja, navkljub izbruhu hude finančne krize od 1. 10. 2008 dalje:

  • Vrišimo razvojno daljico z obdobnima točkama konsolidiranega bruto dolga države. Vrišemo jo od točke A. za leto 2008 v znesku 8.275 milijonov evrov, kar pomeni 21,8 % BDP, do točke B. za leto 2016 v znesku 31730 milijonov evrov, kar pomeni 78,5 % BDP (tu – Surs). Za zadnje leto desetletnega obdobja še ni končno revidiranega podatka, po podatku za konec tretjega četrtletja 2017 znaša tedaj znesek dolga 33.285 milijonov evrov, kar pomeni 78,4 % BDP (tu). Razvojna daljica kaže na vprašljivo uporabo javnih pooblastil za zadolževanje države, ki je oslabilo finančno sposobnost celotne države.
  • Vrišimo razvojno daljico z obdobnima točkama skupne mase stroškov dela tega sektorja. Vrišemo jo od točke A. za leto 2010 v znesku 3.702 milijonov evrov (tu – Portal plač javnega sektorja PPortal, vsi tipi izplačil JS – RPU – PU, leto 2010), do točke B. za leto 2016 v znesku 3.983 milijonov evrov. Opombi: V točki B. nismo uporabili podatka za 2017, ker ga pri PPortal-u še ni, v obdobju prvih 11 mesecev 2017 pa masa stroškov dela znaša 3846 milijonov evrov. V točki A. smo uporabili podatek za 2010, in ne za 2008, ker pri PPortal-u ni podatkov izpred leta 2010 – po podatku Ajpes o masi izplačanih bruto plač pri pravnih osebah javnega sektorja (tu; opomba: gre za vsebinsko-metodološke razlike s podatki PPortal-a) znaša v letu 2008 ta masa 3.153 milijonov evrov. Razvojna daljica kaže na vprašljivo uporabo javnih pooblastil in pravic za povečevanje mase plač v javnem sektorju, navkljub izbruhu finančne krize od 1. 10. 2008 dalje.

Osvetljeno kaže na vprašljivo desetletje uporabe javnih pooblastil in pravic v javnem sektorju, ki ima lahko nevarne ali izjemno hude posledicami za finančno sposobnost države. To je razlog, da je treba pravico do splošne stavke v javnem sektorju 2018 izpodbiti.

Izpodbiti stavko

Pravica do stavke je v 77. členu Ustave Republike Slovenije določena kot pravica delavcev. Pravico do stavke se lahko z zakonom omeji, če to zahteva javna korist. Ena od tovrstnih zakonskih omejitev je v 15. členu Zakona o stavki, ki daje Vladi podlago za sprejem nujnih ukrepov, predvidenih z Ustavo in zakonom, in sicer konkretnih ukrepov v primeru konkretne stavke (primerjaj ustavno odločbo z dne 13. 10. 1999). Zato lahko Vlada v primeru konkretne stavke sprejme predpis, s katerim prepreči nastanek nepopravljivih škodljivih posledic, ki bi zaradi stavke utegnile nastati. Ob tem so dopustne tiste omejitve, ki jih določa zakon in pomenijo v demokratični družbi ukrepe, ki so v interesu nacionalne varnosti ali javnega reda ali pa so potrebne za zaščito pravic in svoboščin drugih (člen 8 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah). Po novelirani Evropski socialni listini pa se lahko z zakonom uredi uresničevanje pravice do stavke, če so v demokratični družbi omejitve nujne za zaščito pravic in svoboščin drugih ali za zaščito javnega interesa, državne varnosti, javnega zdravja ali morale (člen G).

Iz navedenega izhaja poseben pogoj za sprejem ukrepov za omejitev stavke, in sicer je pogoj ocena, da bi utegnila nastati neposredna nevarnost ali izjemno hude posledice za varnost premoženja ali druge škodljive nepopravljive posledice. Pogoj je izpolnjen z razvojnima daljicama, ki osvetljujeta vprašljivo desetletje uporabe javnih pooblastil in pravic za zadolževanje države in za povečevanje mase plač v javnem sektorju, navkljub izbruhu finančne krize od 1. 10. 2008 dalje, ki ima lahko nevarne ali izjemno hude posledice za finančno sposobnost države.

S tem je, ob nadaljnjem sindromu »Marije Antoinette«, pravica do splošne stavke javnega sektorja 2018 izpodbita kot neutemeljena.

 
Značke:

18 komentarjev

  • Drugače je bila pa tista kraljica Marija ANTONIETTA. Marija Antonija po naše.

  • Sicer se pa strinjam z avtorjem, da bi bilo treba to stavko prepovedati. Med drugim tudi zato, ker tisti Štrukelj (kateremu negativnemu zgodovinskemu liku bi pa njega pripisali?) vpije, da morajo za otroke svojih zaposlenih v času stavke šol in vrtcev poskrbeti delodajalci.

    Ni pa ravno višina posameznih plač tisto, kar pri javnem sektorju moti. Predvsem je to razraščena birokracija, ki nalaga tem zaposlenim obilico nepotrebnega administriranja in jim jemlje voljo do konkretnega dela (primer: učitelji). Stroške povečuje korupcija in kompliciranje pri investicijah (primer: zdravstvo). Stroške povečuje armada raznih šefov in podšefov in stranskih šefov in svetovalcev – ki v glavnem meglo preganjajo, ampak so pri vsakokratnih aktualnih vladarjih lepo zapisani. Stroške povečuje množica raznih agencij, zavodov, uradov itd., za katere se točno ne ve, kaj je njihova naloga (je pred časom krožil po spletu seznam teh “dojencev”). Polno uradnikov pa država plačuje zato, da preverjajo množico raznih poročil, ki jih morajo podjetja, s.p. in društva pošiljati državnim uradom in za katere se tudi normalen človek vpraša, zakaj je vse to potrebno.
    Torej: problem je v organiziranosti in rezultatih. Ko se bo to uredilo, tudi plače ne bodo problem in stavka ne bo potrebna.
    Da gre pa v primeru te stavke za čisto nagajanje in “vun metanje”, je pa vsakemu jasno. Zato tudi jaz stavke ne podpiram in vem, da je tudi marsikateri javni uslužbenec ne.

    • “Sicer se pa strinjam z avtorjem, da bi bilo treba to stavko prepovedati. Med drugim tudi zato, ker tisti Štrukelj (kateremu negativnemu zgodovinskemu liku bi pa njega pripisali?) vpije, da morajo za otroke svojih zaposlenih v času stavke šol in vrtcev poskrbeti delodajalci.”

      Samo zato prepovedati, ker tisti Štrukelj nekaj vpije? Kaj res ni boljšega razloga?

  • slehernik

    Pravica do stavke je velika civilizacijska pridobitev.
    Toda ob tej “splošni stavki javnega sektorja” gre človeku na bruhanje.

    Brez dvoma je pravica do stavke v tem primeru zlorabljena. To ni ne prva ne zadnja zloraba s strani tistih, ki imajo v rokah oblast.

    To si pri nas lahko mirno privoščijo in se s tem posmehujejo tistim, ki bi zares morali stavkati, ker so že dolgo potisnjeni v nevzdržen položaj – kakor pravi ljudska rečenica: “ta’bolan ta’zdravga nese”…

    Doklej še tako, oblastni nagnusneži?

    • tolmun1 tolmun1

      Na vekomaj “slehernik”,samo katarza nas lahko reši rdečih parazitov , ki so s svojim načinom vladanja na las obglavljeni Mariji , raja pa nora in obsedena s tekovinami revolucije , laž sprenevedanje , pohlep po tuji lastnini in oblasti ! Početje štruklja je
      vse kaj drugega kot stavka , to je masovno zborvanje anarhistov in stremuhov !

      Andrej Briški

  • Obstajajo različna mnenja o tem, ali je stavka upravičena ali ne. Zanimivo je, da pri nas vedno stavka javni sektor, privatni, ki je na trgu, skoraj nikoli. Pa vendar je posledice gospodarske krize skoraj v celoti prevzel prav privatni sektor. Mnogo podjetij je propadlo, mnogo delavcev je šlo na cesto, plače zaposlenim so se znižale tudi do 50%. A še vedno niso stavkali.

    Zdi se, da je javni sektor v privilegiranem položaju. Ko je kriza, se jim plača v najslabšem primeru zniža za nekaj odstotkov in le redki, zreli za pokojnino, izgubijo službe. Ko ni krize, izsiljujejo višje plače.

    Primerjava med zaposlenim istega profila v privatnem in javnem sektorju je pa itak nesmiselna. Bistvena razlika med njima je, da je prvi na trgu, kjer se mora nenehno dokazovati in napredovati, če hoče preživeti, drugemu je dovolj, da hodi v službo in povprečno pa tudi podpovprečno opravi svoje delo.

  • Sarkazem

    Ah, saj to ni in ne more biti prava stavka. To mislijo zmanipulirani ljudje, ki se bodo premraženi prerivali na snegu. Gre za predvolilno manipulacijo levičarjev. Saj se dve lutki iz istega gnezda, kot sta Cerar in Štrukelj ali dve levi frakciji istega režima, ne smeta zares spopasti. Med “našimi” mora vladati red in poslušnost, včasih pa pokažemo tujini navidezno demokracijo.
    Končalo se bo z minimalnimi povišicami in korekturami, ki so bile v režimu že brez pompa dogovorjene. To dokazujejo tudi izleti glavnih pogajalcev v tujino, saj doma niso potrebni in gredo na sonček, po snegu naj se pa pehajo gripozni hlapci.

  • Lucijan

    Meni je popolnoma jasno, da je stavka paravan za psihološko “zamenjavo” Cerarja s Šarcem. Stavka je izrazito psihološka. Še ena levičarska gniloba pač, pobarvana v barve demokracije.

  • Esad Babačič: “… ki že deset let čaka na službo …”

    ?????
    Zakaj čaka? In ali sploh čaka?

    Božja beseda je:
    Kajti ko smo bili pri vas, smo vam dali tole navodilo: kdor noče delati, naj tudi ne jé. (2 Tes 3,10)

    Torej velja:
    Kdo ne zna delati, naj se ga nauči.
    Kdo ne more delati, naj solidarno poskrbimo zanj.
    Kdor noče delati, naj pa strada.

    AKRAPOVIČ NE DOBI VARILCEV
    https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=11070275

  • Kar se tiče stavke, je pa zelo zanimivo, da je SDSovci ne odobravajo. Da so na isti liniji kot Murglčani. Grem še na Domovino.si pogledat, kaj pravijo NSIjevci.

  • svitase

    Spet ustvarjalna svežina avtorja prispevka, ki gleda na problem stavke kot odgovoren starš do razvajenih otrok ali kot dober gospodar, ki želi domačim v njihovem domu dobro, ne pa slabo.

    Čestitke!
    !

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI