Lustracija je še vedno aktualna in možna

Stane Granda 10.2.2018 6:306 komentarjev
 
Palača Gospodarske zbornice Slovenije / Foto: Ljubo Vukelič/Delo

Palača Gospodarske zbornice Slovenije / Foto: Ljubo Vukelič/Delo

Če Gospodarske zbornice ni mogoče ukiniti, jo je treba v imenu humanosti, v ustavi zagotovljeni socialni naravi slovenske  države, vsaj lustrirati in organizirati v skladu s cilji slovenske osamosvojitve.

Med očitki slovenski osamosvojitvi je običajno na prvem mestu neopravljena lustracija. Čeprav se strinjam, da v demokratični Republiki Sloveniji ne bi smeli biti na odgovornih mestih ljudje, ki so teptali človekove pravice in celo sodelovali pri ideološki in iz nje izhajajoči fizični represiji, sem vse bolj prepričan, da bi morala neizvršena lustracija zaobjeti tudi določene institucije. Njihov  seznam je vse večji in vse pogosteje se na njegovem vrhu pojavlja Gospodarska zbornica Slovenije. Predvsem je vse bolj jasno, da je steber nekdanje jugoekonomije in glavni krivec zato, da Slovenija ne dosega pričakovanih gospodarskih rezultatov. To potrjujejo zlasti podatki, kako podjetja v tuji lasti na naših tleh bistveno bolje poslujejo, kot pa domača slovenska. Ob nedavnem obisku srbske vladne in gospodarske delegacije v Sloveniji smo lahko slišali, kako številne so njene investicije v Srbiji. Seveda me te ne motijo, čudim pa se, ko berem, kako srbski gospodarstveniki pri nas kupujejo slovensko obalo, tamkajšnje letališče, zgradijo elitni hotel v Ljubljani, kupujejo Gorenjsko banko… Slovenci pa v Srbiji, če zlobno karikiram, najemajo zemljo in gojijo koprive, skratka so poslovno neprimerljivi. Razumem jih, da se jim je, ne toliko zaradi  jugonostalgije kot nesposobnosti težko soočiti  z poslovno in tehnološko moderno ekonomijo,  da je lažje in udobneje poslovati z »jugo«, še zlasti, ker je povezano s srbsko gostoljubnostjo, kateri Slovenci vedno nasedamo. Niti tega ne znamo izračunati, kako jo preplačamo. Na to so me opozarjali tudi sami Srbi, ko sem tam služil vojsko. Že leta in leta poslušamo, koliko je Slovenija na škodi zaradi izgube jugotrga, ni pa mogoče zaslediti vesti, koliko je  ekonomsko izgubila, ker se ji ni bilo treba tekoče prilagajati zahtevnejšim in perspektivnim pogojem  razvitejših in zahtevnejših trgov. Tam je lahko prodala tisto, kar nihče normalni ne bi kupil, še zlasti, če je pri tem zlorabljala ekonomsko pomoč nerazvitim republikam. Nedavno mi je pognalo kri v glavo ko smo lahko zvedeli, da je med glavnimi kupci slovenskega nerazrezanega lesa Romunija. Torej še nazadujemo. To je ena velikih mednarodnih značilnosti poslovanja naših vrlih delodajalcev.

Druga pripomba je povezana z njenim delovanjem v samostojni, mednarodno priznani, demokratični Republiki Sloveniji. Spomnimo se samo, koliko in kakšne so razglašali za poslovneže leta in kje so končali. Ne samo, da so bili med njimi vodilni tajkuni, bilo jih je toliko, da so razmišljali celo o nujnosti gradnje posebnega zapora zanje. Ob velikih malverzacijah smo pogrešali stališča in ocene gospodarske zbornice Slovenije do teh pojavov in oseb in vedno smo lahko imeli občutek, da vse skupaj ni bil slučaj, da je bila vse skupaj bolj ali manj dogovorjena igra, ki pa se ni vedno srečno iztekla.  Gospod Pavček je bil po vrhu vsega še vodilni funkcionar GZS.

V teh dneh, ko si slovenska revščina prizadeva ne za drobtine z bogatinove mize, ampak ostanke namenjene svinjskim koritom, pa lahko beremo, kako je Gospodarska zbornica Slovenije v zvezi z zahtevami po dvigu plač pisala predsedniku vlade pismo, da bi bil dvig plač v javnem sektorju  upravičen le ob višji učinkovitosti. Po navadi z istimi argumenti nastopajo tudi proti delavcem, ki mu bodo slej kot prej sledili. “Najverjetneje pa se morajo najprej toliko okrepiti plače v zasebnem sektorju, saj to ustvarja pritok sredstev v proračun in s tem omogoča tudi dvig plač v javnem sektorju.”  Predsednika vlade so opozorili, naj na pogajanjih ne popusti “v veliki večini populističnim zahtevam javnega sektorja“.

Na  prvi pogled ima Gospodarska zbornica Slovenije prav. Zgodovinski spomin pa nam pove, da gre za tipično nadaljevanje Titove gospodarske politike, ki je ob vsaki možnosti grmel proti birokraciji, sovražni inteligenci, ločevanje delavcev, njihovo hujskanje enega proti drugim. Priznam, da mi je bila v mladosti največja naslada poslušati Titove govore in jih nato primerjati z objavami, kjer so zmerjanje inteligence opustili ali pa omejili zgolj na samoupravnemu socializmu sovražne sile. To je bil prvovrstni populizem, kajti v državi so namreč oboji potrebni, tako delavci v javnem kot zasebnem sektorju. Organizacija poslovanja in s tem doseganje pričakovanih ciljev in učinkov je v javnem sektorju v rokah »šefov« ki jih imenuje vlada za nagrade  za opravljeno umazano delo oziroma volilno aritmetiko. Torej naj bi delavci odgovarjali za slabo delo vlade oziroma njenih funkcionarjev. Podobno velja tudi za proizvodnjo. Tudi tam je dolžnost ustvarjanja večje dodane vrednosti, večje učinkovitosti… temeljna dolžnost direktorjev. Tudi zato so zlasti v državnih podjetjih, tako nesorazmerno bogato plačani in še jim vlada plače zvišuje. Torej direktorjem višje plače, delavcem pa kazen za njihovo nesposobnost. Razumi, kdor more. Da vprašanja zamujanja in neplačevanja plač, nerazumevanje več tisoč let starega gesla, že v Stari zavezi ga srečamo, da je delavčeva plača pravica in ne milost, niti ne omenjamo. Ne razumem delavcev, da se nikoli ne podajo pred stavbo Gospodarske zbornice Slovenije, ker je tam leglo zla. Kdo pa tej ustanovi prepoveduje, da bi imeli delavci v proizvodnji višje plače. So tega krivi delavci. Zakaj pa v Nemčiji ali Avstriji naši ljudje delajo enako ali bolje kot tamkajšnji. Delavci niso krivi, ampak delodajalci, ki ji zastopa GZS. Kdo je dejansko, ne populist, ampak hinavec?!

Prepotentnost delodajalcev pa je prelila vse sprejemljive okvire, ko so nedavno nasprotovali zdravnikom  glede ugotavljanja poklicnih bolezni. Tudi tu hočejo imeti »delodajalci« glavno besedo! Kolikšna je pravzaprav vrednost delavca v Sloveniji? Je človek ali žival?

Če Gospodarske zbornice ni mogoče ukiniti, jo je treba v imenu humanosti, v ustavi zagotovljeni socialni naravi slovenske  države, vsaj lustrirati in organizirati v skladu s cilji slovenske osamosvojitve. Gotovo so tudi v njej ljudje, ki vidijo v javnem in zasebnem sektorju ljudi – delavce, ne pa znamenite Kardeljeve krave, ki jih je učil stradati.

 
Značke:

6 komentarjev

  • Ob bližajoči se stavki na rob:

    Kdor zahteva, naj bo učitelj in vzgojitelj njegovih otrok plačan z minimalcem, nima prihodnosti.

  • svitase

    Ni kaj. Gospod dr. Granda nam je spet nalil čistega vina, da bi nas okrepčal.

  • svitase

    Na stotine milijonov je slovenska država zavozila na Balkanu pa nihče ni odgovarjal. Primer Telekom … Podobno delodajalci.

    Ves ta denar je izpuhtel neznano kam.

  • Ni res,da “jugo gospodarske zbornice”ni mogoče ukiniti- obstaja in bo ostala,ker imajo nekateri od tega korist.

  • Franc Mihič

    Dr. Grannda, dobri vprašanji:
    “Kolikšna je pravzaprav vrednost delavca v Sloveniji? Je človek ali žival?”

    A ni davkoplačevalec, a ni tudi volivec? Vse naše politične stranke prisegajo, da skrbijo za državljane, za socialno državo, za socialno tržno ekonomijo, a le v besedah, a praksa je drugačna. Primer dvojne morale, brezbrižnosti in neznanja ali cinizma in demagogije je več kot 20 letno zanemarjanje pobiranja socialnih, zlasti pokojninskih prispevkov zaposlenih, ki so tako oškodovani in bodo imeli nižje pokojnine. Po novem zakonu mora Zavod za pokojninsko zavarovanje zgolj obvestiti delavca, kakšne so oziramo bodo posledice, če njegov delodajalec, sicer obračuna prispevke, jih pa ne plača. Nova ureditev terja od delavcev, ki bodo dobili takšna obvestila, da skladno s pravno ureditvijo pravočasno uresničujejo svoje pravice in tako prispevajo k izboljšanju pravne varnosti. Politiki, poslanci v DZ in vlada torej oškodovanim zaposlenim sporočajo:«Če ste okradeni za prispevke, je to le vaš problem! Pravna država vam je na razpolago!« Oškodovani delavec mora torej sam poiskati pravico na sodišču. Nemška država pa ima za takšna ravnanja zakon, kjer se že prvi člen glasi:»Delodajalec, ki pristojnemu zavodu ne plača prispevkov za socialno zavarovanje vključno s prispevki za delovno dobo, se ne glede na to, ali je bila plača izplačana ali ne, kaznuje z zaporno kaznijo do pet let.« Nemška država kaznuje, če delodajalec ne plača prispevkov, ne glede ali je bila plača izplačana ali ne. Slovenska država pa z zakonom »poskrbi«, da ZPIZ obvesti zaposlenega, da zanj niso plačani prispevki in naj to sam uredi. Ali res ni nikogar sram, da mora pri nas vsak sam poskrbeti, da dobi zasluženo pokojnino. Zakaj sploh imamo stranke, DZ RS, pravno stroko, državo z ogromno javno upravo?

  • Franc Mihič

    Zapomnimo si!
    Brez celovite obsodbe vseh spornih menedžerskih prevzemov podjetij in kratenja lastninskih pravic delavcev, -sramotno zakonsko dovoljeno prikrito neplačevanje prispevkov, kar je kraja dela delavčeve plače-, Slovenija nima prihodnosti. Menedžerski »nakupi« podjetij brez lastnega denarja je rop stoletja, prikrita zakonsko dovoljena kraja zaposlenih, delavcev pa je sramota stoletja, za levico in desnico, za skoraj vso sedanjo politično in strokovno, družboslovno slovensko elito!
    Dr. J. Mencinger, rektor, minister, politik je že leta 1996 izjavil:»Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.«
    Konec javne morale in pravne države!
    Kdo je pisal gospodarsko finančno zakonodajo, zakone o prevzemih podjetij?
    Največ pravnica Nina Plavšak, SD, Tone Rop, SD IN LDS, i.p.
    Tudi za vlado g. Janše je g. N. Plavšak, SD, nekaj časa še pisala zakonodajo in to v letih 2004-08, ko je bilo izvedenih največ največjih prevzemov podjetij!
    Nato je Janševa vlada šele pod pritiskom javnosti, končno vendar prepozno (?), sprejela in spremenila zakone, da delnice niso več primerne za hipoteko za kredite, in da prevzeto podjetje ne sme namesto prevzemnika odplačevati kredite…, kar je po moje čista kraja!
    Kmečka izkušnja in logika; prašiče težko spraviš celo site od polnega korita!
    Kdo pa je smel biti pri koritu celih 70 let, pa je ja jasno, komunisti, levičarji, mar ne?
    Pa še desnica se jim je pridružila, seveda v bistveno manjši meri! Ne morala je pa ista!
    Brez celovite obsodbe »ropanja stoletja« Slovenija nima prihodnosti, ne danes, ne jutri ne nikoli! Mag. Rop je sprejel zakon o neplačevanju prispevkov, Janša ga ni odpravil, nazadnje je predlani jeseni Pahorjev minister Križanič zopet poskušal uvesti neplačevanje prispevkov! O neplačevanju socialnih prispevkov delavcem, sramoti stoletja, ne Janša, ne SDS, ne NSi, tedaj pred volitvami pa niti besede, saj je minister mag. Janez Drobnič, NSI, javno dejal, «Delavci so sami krivi!« Jože Tanko, SDS, pa celo še vedno trdi: »Bilo je prav!« Večna sramota za vse, predvsem pa za levico!
    Kradel je tisti, ki je bil pri koritu, je vsakemu poštenemu jasno! In to že od l. 1992 in še preje, tudi po Markovičevi zakonodaji. Kdo je prežemal družbo, stroko, zlasti pravo, vsa leta, do danes, v politiki in tudi stroki, ne marsovci, menda ja levica!
    Žal pa je desnica kar slepo, nerazumljivo posnemala in tekmovala z levico?
    Nepojmljivo, neodpustljivo, za levico in desnico dokler ne bo obsodbe ropanja stoletja!
    Pahorjeva vlada, minister prof. dr. Franci Križanič, je še v okt. 2011, tip pred odhodom vlade še zadnjič poskušal zopet uvesti neplačevanje prispevkov, pa ga je ustavilo Ustavno sodišče in zakon “spremenilo”, izničilo. Predsednik ustavnega sodišča prof. dr. Ernest Petrič, je prvi pravnik, ki je potem, še letos javno na TV1, kot veliko sramoto obsodil neplačevanje prispevkov in menedžerske prevzeme. To je največja sramota za slovensko levo in desno pravo in politiko, zlasti za levico, ki je najbolj nategnila ljudstvo, ko je načrtno skozi zakonodajo izvajala krajo, delavcev in državljanov. RKC pa je tudi del desnice, ki je pozabila na moralo? Kje je pa na levici bila morala, ko se je pisala ta “tatinska zakonodaja”?
    Sicer pa rezultati zgodovine sami govore!

    Franc Mihič Ribnica, 2013-02-10

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI