Kako do plač, primerljivih z zahodnoevropskimi?

Franc Mihič 11.1.2018 23:5229 komentarjev
 
Tovarna letal Boeing Foto: A. Čufer

Tovarna letal Boeing Foto: A. Čufer

Vprašanje za milijon evrov! Nekaj se premika. Predsednik znanstvenega sveta za področje tehnike pri Agenciji za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), akademik, prof. dr. Igor Emri , se tudi ukvarja s tem vprašanjem oz. išče odgovore na to vprašanje. Kakovost življenja državljanov Slovenije bo, takšno je njegovo mnenje, odvisna od višine vlaganj v raziskave in od implementacij vrhunskega bazičnega znanja v industrijska okolja.

Zakaj se to ne dogaja, zakaj je vlaganj v raziskave za stvarne industrijske potrebe premalo? Dr. Emri iskreno pravi, da slovenska industrija, vmes so tudi izjeme, ne potrebuje tovrstnega vrhunskega znanja, saj velika večina posluje v srednje- in nizko-tehnoloških tržnih nišah, kar dokazujejo tudi nizke (nižje) plače zaposlenih v primerjavi z zahodno Evropo. »Raziskovalnih rezultatov v ‘obliki člankov’ pa prav tako ni mogoče ponuditi / prodati tujim korporacijam. Obenem pa znanj, ki jih potrebuje naša industrija, raziskovalna sfera ne razvija.« Sama industrija (z nekaj izjemami) pa nima dovolj kvalificiranega kadra, da bi to počela sama, in tudi nima dovolj denarja (ali pa ga noče temu nameniti), da bi za to najela akademsko sfero. Znanje samo nima neposredne tržne vrednosti. Emri pravi, da se znanje izkaže s svojo vrednostjo, »ko ga inventivno vključimo v nove tehnološke rešitve izdelkov, tehnologij, ki omogočajo vstopanje v tržne niše z najvišjo dodano vrednostjo ter s tem osebne dohodke zaposlenih na ravni najrazvitejših gospodarstev.«

Profesor Emri ima na vprašanje, kaj vse je treba narediti, da bodo naše plače primerljive z zahodnoevropskimi, naslednji odgovor: «Za dvig plač zaposlenih na raven najrazvitejših držav v EU in svetu moramo prodajati ‘znanje’ in ne zgolj ‘delovne sile’, kar je mogoče doseči samo z dvigom tehnološke ravni podjetij, ki jo lahko merimo z izobrazbeno stopnjo zaposlenih. Število doktorjev znanosti v slovenskih podjetjih je še vedno zanemarljivo.« Z njim se strinja tudi ekonomist Jože P. Damjan, ki med univerzo in gospodarstvom ne vidi dovolj sodelovanja. »Vzrok je na eni strani v nezainteresiranosti tradicionalnih izvoznikov po znanju iz univerz in inštitutov, po drugi pa izjemno rigidna formalno-pravna ureditev razvojno-raziskovalne dejavnosti na univerzi.« Damjan s prstom pokaže na birokrate iz šolskega ministrstva, ki univerze potiskajo v osamitev od realnega sveta. Smo na meji katastrofe zaključuje Damjan, saj bi se morale univerze delovati »za komercializacijo znanstvenih odkritij«.

Dr. Emri aktualizira ugotovitev, da smo s povprečnimi plačami obstali na mestu, da so bili vsi dosedanji poskusi dvigovanja dodane vrednosti neustrezni in so zato neuspešni. Podjetjem bi bilo potrebno pomagati, da identificirajo in razvijejo znanja, ki jih bodo postavila ob bok vodilnim v njihovih tržnih nišah. Skratka, Slovenija mora hitro narediti korak v smeri na znanju temelječega gospodarstva in družbe kot celote. V prvih dneh decembra je vlada Republike Slovenije že sprejela Strategijo razvoja 2030, osrednji razvojni dokument, ki nam kaže katera znanja in poklici bodo čez deset let potrebni. Kaj o tem pravi politika? Priložnost za razvoj in boljše plače je torej odprta?!

 
Značke:

29 komentarjev

  • ZigaStupica

    Ad 1.

    Načelno zavzemanje v prispevku za razvojno naravnanost je dobro.

    Ad 2.

    Razmislek, v katerem se pove malo o inventivnosti in tem, kako je drugje dobro, pri Slvencih pa ne-dobro, nato pa se pocitira ideološkega aktivista Jožeta P. Damjana, se izogiba hudi slovenski stvarnosti. Slovensko stvarnost zaznamuje hud razlog zafrustriranosti in nevrotičnosti.

    Za nameček omenjanje Jožeta P. Damjana kot referenco ustvari vez z današnjim manipulativnim tekstom Bineta Kordeža na Portaluplus. Naj opomnim: pod tekstom g. Kordeža boste našli čudovit miselni izliv v podvojenem komentarju gospoda Jožeta Urbanca iz Kranja, predlagam, da mu date všečka, jaz sem mu ga dal pod oba.

    • Franc Mihič

      Bine Kordež brani svoje vrednote kar iz zapora
      Bine Kordež, piše iz zapora in javnost sprašujete:«Ali je IKEA socialistično podjetje?«
      Moj odgovor je:«Ne, IKEA ni nikakor socialistično podjetje.
      Kordežev članek pa je socialistična zavajajoča pravljica. Če bi ga bral lastnik IKEE, bi ga kap.
      V letih 1975-80 je bil Inles Ribnica, kjer sem bil vodja razvoja izdelkov, velik jugoslovanski izvoznik v okviru tedanje lesne industrije. IKEA pa je bila največji Inlesov izvozni kupec, ki je kupoval na vagone kuhinjskih delovnih pultov iz naoljenega naravnega bukovega lesa, ki je bil dolžinsko in širinsko zlepljen v plošče. IKEA je tudi so investirala v potrebno tehnologijo.
      Posel je bi za IKEO tako pomemben, da je lastnik IKEE g. Ingvar Kamprad osebno obiskal tedanji proizvodni TOZD v odmaknjenem Loškem potoku, da si je ogledal proizvodnjo.
      Nato je v rokopisu napisal zahvalno pismo, ki je bilo kot faksimile in v prevodu objavljeno v podjetniškem glasilu. IKEA mi torej ni povsem tuja.
      Kordež piše: »Kriza je sicer pomemben del vrednosti “odnesla”, a na osnovi rezultatov poslovanja gospodarskih družb zadnjih let bi ga ponovno lahko ocenili na vsaj 40 milijard evrov…. Podjetja pa so kupili tujci, deloma pa tudi domači podjetniki, predvsem bivša vodstva, ki so vanje verjela, seveda pa so imeli tudi bistveno večje možnosti. Podjetja so poznali, cene so bili ugodne in dosegljive, večkrat pa so uporabili tudi kako sporno prakso financiranja nakupa s premoženjem same družbe in prepričevanjem zaposlenih k prodaji. To seveda velja za odkupe na začetku drugega privatizacijskega vala (nekje do leta 2002-2004), ko je bila tudi prodana večina predvsem manjših podjetij. V kasnejših letih je bilo prodanih samo še nekaj družb, a večjih, bolj odmevnih, po praviloma previsokih cenah. Te transakcije so potem (negativno) zaznamovale celotni privatizacijski proces.
      Pravi torej, da velja za odkupe na začetku drugega privatizacijskega vala (nekje do leta 2002-2004), ko je bila tudi prodana večina predvsem manjših podjetij, da so »podjetniki«. večkrat pa so uporabili tudi kako sporno prakso financiranja nakupa s premoženjem same družbe in prepričevanjem zaposlenih k prodaji.
      Torej so podjetniki uporabili sporno prakso financiranja nakupa s premoženjem same družbe, kar je lahko tako milo rečeno samo v državi, kjer ima večina in tudi sodstvo oprano glavo.
      Pri IKEi oz. v EU pa to pomeni oškodovanje gospodarske družbe in je zato strogo prepovedano oz. je kaznivo.
      Vsa slovenska politika doslej in pravna stroka in tožilstvo ter sodišča pa tega še sedaj niso dojeli ali pa tajijo in zavajajo državljane.
      Pravi celo, da se je to dogajalo samo do leta 2004, a največji tjakunski krediti so bili odobreno ravno v letih 2004-2008, tudi za menedžerje MERKURJA oz. Merfina.
      Šele l. 2008 je bila dodatni sprejeta zakonodaja, ki je prepovedala takšno financiranje, čeprav je že preje obstajala takšna zakonodaj, a je niso upoštevali, ne politiki, ne prevzemniki, ne tožilci, saj nanjo še danes pozabljajo, saj ljudstvo vse poplača.
      Toliko za enkrat o moji drugačni, ne socialistični pravljici za lahko noč, ki nam državljanom povzroča akutni glavobol….
      https://www.portalplus.si/2111/ikea/

    • Franc Mihič

      Obsojeni Bine Kordež zrel za osebnost leta?!
      REPORTER, 22. februar 2016
      Vsako kaznivo dejanje je po moje nemoralno! Berem, da se obsojeni Bine Kordež, ki je oškodoval MERKUR, vedel dostojno, analitično, po moje pa le preudarno in preračunljivo. Ima vso pravico.
      A njegovo priznanje krivde za kaznivo dejanje, šele potem ko se je pogodil s tožilstvom, le ne kaže da Kordež predstavlja moralnega človeka, kot to berem in poslušam. Obsojenega Bineta Kordeža nekateri povzdigujejo na piedestal moralnega človeka, pa še kazni ni odslužil.

      Ali bodo obsojeni, ki so se pogodili s tožilci in priznali krivdo in so se še »lepo in skesano« vedli, postali kandidati še za slovensko osebnost leta? Menda ne!? To ni podpora morali!

      Od kod pa je pojav oškodovanja podjetij? Rektor dr. Jože Mencinger, pravnik in ekonomist, je v letih 1996/98 izjavil: «Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.”

      Bine Kordež, nesojeni glavni lastnik Merkurja, je še oktobra 2007 dejal: »Saj ni potrebe, da bi kredite vračali«.
      Nihče od poklicanih in pristojnih, njemu in podobnim, tedaj ni niti oporekal. Pravna država tedaj torej ni ukrepala.

      Šele l. 2008 je Janševa vlada le spremenila zakon o prevzemih, da se onemogoči izčrpavanje prevzetih gospodarskih družb. Vse do tedaj država ni sledila evropski direktivi o varovanju delničarjev in upnikov.

      Večina držav EU prevzemniku zakonsko prepoveduje finančno pomoč družbe, ki se prevzema. Prepovedana je zastava vrednostnih papirjev, delni ciljne družbe za pridobitev denarja ali posojila s strani finančnih institucij.
      EU torej strogo prepoveduje prevzemniku oškodovanje gospodarske družbe, ki jo prevzema. Žal je to pri nas še vedno »tabu tema«.

      Kdo vse je povzročil oškodovanja in propadanje podjetij, slabe kredite »na lepe oči«, bančno luknjo, ki jo vsi plačujemo?

      Dokler je »oškodovanje pri gospodarjenju« za nagrade izbrancem sprejemljivo, državljanom preostane le še pošteno ustvarjalno delo za » vsako ceno«!

      Franc Mihič, Ribnica

      • Franc Mihič

        Bine Kordež se je odzval na moje prispevke v tisku in mi je pisal iz zapora. To je en moj odgovor Kordežu:
        Pozdravljeni Bine Kordež, 20.12.2016 11:23

        lepo je, da se strinjava z mnenjem dr. Petra Glaviča.
        Pri čemer jaz pri tem mislim samo na kredite, ki so namenjeni izključno za razvoj podjetja, a ne za menedžerski “odkup” lastništva oz. prevzem podjetja, saj to ni vlaganje v razvoj podjetja, temveč gre za kreditiranje v koncentracijo lastništva brez vložka lastnih sredstev.
        Pri menedžerskih prevzemih oz. “nakupih” podjetij, kjer je šlo torej za koncentracijo lastništva, posledično tudi v dedni kapitalizem, se je kupovalo brez vložka lastnega kapitala, kar je zame bilo in je nesprejemljivo, amoralno in nezakonito, zlasti ker se je za prevzemne kredite zastavilo kar delnice podjetja, kar zame pomeni oškodovanje podjetja, saj je podjetje menedžerju plačalo kupnino, bilo s tem zelo obremenjeno, če je te obremenitve sploh preživelo. Vsi ostali deležniki pa so bili izvzeti, neenakopravni.
        (Navedbe iz mojega že objavljenega prispevka):
        Kje je to lahko kot moralno sprejemljivo, da se tako pridobi lastnina nad podjetjem?
        Če bi bila tista leta konjunktura, bi menedžerji uspeli in tako pridobili lastnino, kot v primeru prevzema BTC, vendar bi kredit poplačalo kar »prevzeto-kupljeno« (?) podjetje.
        »Večina menedžerskih odkupov temelji na obremenjevanju prihajajočih denarnih tokov družbe. Z drugimi besedami; na dodatnem zadolževanju družbe. Menedžment namreč za nakupe ne tvega svojega denarja, ampak denar, ki bi ga družbe lahko porabile za naložbe ali razvoj.« Tako je že l. 2002 dejal Jože Lenič, direktor najpomembnejšega državnega sklada – Kapitalske družbe.
        Tako stališče je imel tedaj tudi predsednik RS Milan Kučan, ki je izjavil: »Nameravani menedžerski odkup v podjetju BTC Ljubljana neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja.»
        Tudi tedanja ministrica za gospodarstvo, dr. Tea Petrin, je imela veliko podobnih pomislekov. Ministrica je razmišljala o ukrepih, nad katerimi bi bedela država in je dejala: »Treba bo pregledati tudi predpise, ki veljajo za zavarovanje bančnih posojil z zastavo vrednostnih papirjev in tistih, ki se nanašajo na spremembe namembnosti danih posojil.«
        A šele leta 2008 je Janševa vlada le spremenila zakon o prevzemih, da onemogoči izčrpavanje ciljne gospodarske družbe in zastavo delnic prevzete družbe.
        Berem zagovornika tajkunizacije , Igorja Kadunca, MBA, ki pravi:«Ne poznam ureditev zadosti držav EU, da bi ocenil, ali je res v večini držav prepovedano kreditiranje podjetij znotraj holdingov in zastava delnic. Vem pa, da takih omejitev v uspešnih državah ni, ker so nesmiselne.«
        Sam sem povsem nasprotnega mnenja in vedenja.
        Berem sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 148 seji, 28. novembra 2007, o noveli zakona o prevzemih: «Vlada RS je na današnji seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (ZPre-1A) in ga poslal v obravnavo in sprejem DZ RS. Predlog zakona ureja spremembo postopka dajanja prevzemne ponudbe, in sicer v smislu prepovedi zastave vrednostnih papirjev ciljne družbe. Taka sprememba je usmerjena v preprečevanje situacij, ko prevzemnik zastavi vrednostne papirje ciljne družbe za pridobitev bančne garancije za njen prevzem.
        Ministrstvo za gospodarstvo je pri pripravi sledilo ključnim načelom, ki so usmerjena zlasti v zaščito interesov vseh in še posebej manjšinskih delničarjev ter enakost njihove obravnave, določitev pravične cene, obveznost prevzemne ponudbe, varstvo pridobljenih pravic, pravno varstvo, transparentnost prevzemnega postopka, obveščanje vseh strank, posebno predstavnikov zaposlenih, o vseh ključnih elementih povezanih s prevzemno ponudbo, transparentnost obrambnih struktur. Sprejeta novela zakona bo izboljšala preglednost na področju tako imenovanih menedžerskih odkupov gospodarskih družb.«
        Berem tudi dokument; EVA: 2007-2111-0154, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVZEMIH (ZPre-1A), kjer je povsem jasno navedeno: »Večina držav EU prevzemniku zakonsko prepoveduje finančno pomoč družbe, ki jo prevzema. Prepovedano je, da prevzemnik zastavi vrednostne papirje, delnice, ciljne družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank). S to rešitvijo naj se onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. S predlagano spremembo pa da se želi zaščititi interese ciljne družbe, predvsem v smeri zaščite manjšinskih delničarjev in enakost njihove obravnave«.
        Torej je vedenje o problematičnosti naše »divje privatizacije« glede na vrednote in regulativo EU le obstajalo.
        EU torej prepoveduje prevzemniku izčrpavanje in oškodovanje gospodarske družbe. Žal je to pri nas še vedno »tabu tema«.
        Slovenska država ni sledila evropski direktivi o varovanju delničarjev in upnikov.
        Tako smo državljani po privatizaciji zopet ostali neenakopravni, kršena je bila ustava in naše ustavne lastninske pravice.
        Kdo vse bi torej moral pravočasno zaustaviti divjo privatizacijo in tajkunizacijo Slovenije?
        Politika, vlade, pravna država, stroka in nadzorni sveti.
        Kar pa se je zgodilo in se dogaja, je zame še vedno nezaslišano, predvsem pa neodgovorno in tudi kaznivo!
        Kdaj bodo odgovorni, tudi za bančno luknjo, odgovarjali pred sodiščem, politiki pa volivcem?
        Ker se to ne dogaja, so ljudje nezadovoljni, se čutijo opeharjene, kljub doseženi blaginji.

        Pozdrav
        Franc Mihič

  • Franc Mihič

    Kako se Bine Kordež (in prijatelj dr. Jože Mencinger)pojavljata v javnih mediijih in sta tolrerina od politike in stroke, mi ni razumljivo.
    Novinar Stanslav Kovač je moral mnenja o dr. Mencingerju utihniti, nihče ga ni podprl. Sramota za slovenskega duha. Všečkal sem komentarje J. Urbanca.
    Kje so še ostali komentarji,iz stroke in politike?
    Vaš komentar ad)2 ne razumem povsem. Kaj ni res v citiranem mnenju J. P. Damjana?

    • Franc Mihič

      Mnogi menedžerski »nakupi« podjetij so bili izvedeni z menedžerskimi krediti z zastavo delnic kupljenega podjetja, ko so menedžerji kar s sredstvi oziroma iz dobička tega podjetja »plačevali« svoj kredit. Takšno »odplačevanje« kreditov je oškodovanje in izčrpavanje podjetja. Zato mnoga niso preživela. V EU je takšno ravnanje prepovedano. Podjetje ni namenjeno temu, da plačuje kredite svojim menedžerjem, da ti postanejo lastniki na račun sredstev podjetja in drugih deležnikov podjetja. Ali menedžerji, šele ko »postanejo« lastniki, pričnejo skrbeti za razvoj podjetja? Kot bi trenerji v nogometnih klubih najprej zahtevali lastništvo kluba in šele potem zares trenirali moštvo. Mar je to pošteno, družbeno odgovorno? Kako neetično dejanje postane častno?
      Ali je to res etično in pravično in zakonito?

    • Franc Mihič

      Menim, da je naslednje mnenje zelo aktualno:
      Je državno-menedžerski kapitalizem še vedno vzdržljiv?
      Moje mnenje je, da v obstoječi obliki ni.
      Država se je izkazala za zelo slabega upravitelja svojega premoženja, predvsem bank. Regulatorji so popustili na višku krize.
      Pohlepni menedžerji in bančniki so to šibkost le izrabili.
      Potrebno je torej ojačati nadzor in sprejeti temeljitejše tržne prakse, po možnosti v okviru socialne tržne ekonomije in socialnega dialoga, ki je državi dobro služil v obdobju 1994–2009.
      V mislih imam štiri ukrepe, s katerimi bi lahko dosegli večjo stopnjo odgovornosti in varnosti.
      Prvič, privatizacijo (po primerni ceni) državnega premoženja in odprtost do tujih investicij, ki so znatno pripomogle k tehnološkemu razvoju ostalih držav v regiji.
      Drugič, okrepitev nadzornih zmogljivosti regulatorjev in njihovo neodvisnost od politike.
      Tretjič, stopnjevanje boja proti korupciji z učinkovitim in strokovnim sodstvom.
      Četrtič, natančnejšo definicijo vloge Ekonomskega in socialnega sveta pri oblikovanju socioekonomske politike na državni (in evropski) ravni.
      Toda obstaja možnost, da bodo, podobno kot na vrhuncu krize, ti predlogi nasedli na čereh vse večje politične polarizacije. Tu se kaže odgovornost civilne družbe, da javno razpravo preusmeri k bistvenim vprašanjem za našo prihodnost.
      Prispevek je bil objavljen v 23. številki revije Razpotja.
      Igor Guardiancich
      http://www.euvisions.eu/igor-guardiancich/
      Sodelavec
      Igor Guardiancich je docent na oddelku za politične vede in javno upravo Univerze na južni Danskem. Njegovi raziskovalni interesi vključujejo evropsko socialno politiko, države blaginje v srednji in vzhodni Evropi ter politično gospodarstvo tranzicije in integracije. Izdal je v različnih mednarodnih recenziranih revijah (kot je časopis o skupnih tržnih raziskavah , politika Zahodne Evrope in ureditev in upravljanje ) in je avtor pokojninskih reform v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi: od post-socialističnega prehoda do Globalna finančna kriza , ki jo je leta 2012 izdal Routledge.

    • ZigaStupica

      “ad)2”
      Ad 1. in 2. sta celota.

      • Franc Mihič

        Zanima me, kakšno je vaše mnenje, kako do plač, primerljivih z zahodnoevropskimi?

        • ZigaStupica

          Kako? Po daljši poti, kakopak, ki jo objavljam, primer: Čisti nukleus razkola.

          Kot sem navedel pod 1. mi je vaše razvojno opozorilo Slovencem, ki veje iz današnjega prispevka, v načelu dobro.

          Moje mnenje pod 2. pa kaže, da se moja pot razhaja z vašo, ki poenostavlja slovensko stvarnost. Iz mojega zaključka je razviden obstoj hude in očitne ovire. Ovira je vsem na očeh huda slovenska večdesetletna stvarnost, ki je razlog hudi zafrustriranosti in nevrotičnosti Slovenca/Slovenke. Učinkuje na vseh področjih našega življenja.

          Zafrustriranost Slovenca/ke je čustvena napetost z zablokiranostjo. Nevrotičnost pa je ambivalentnost, dvojnost med seboj nasprotujočih si čustev.

          Nevrotični/a Slovenec/ka ima v sebi dvojnost med seboj nasprotujočih si čustev. Eno od njih je strah. Boji se samega/e sebe, boji se tudi drugega Slovenca/ke. Strah je čustvo, ki zavira nasprotno učinkujoče čustvo.

          Temeljno nasprotno učinkujoče čustvo je ljubezen. Zavrt/a Slovenec/ka se boji ljubezni. Temeljni izraz pristne ljubezni je na primer silovita spolnost. Zavrt/a se boji silovite spolnosti s Slovencem/ko. Veza s področjem današnje teme pa je, da se boji tudi inventivnosti v gospodarskem procesu oz. v delovnem razmerju.

          Zablokiranec/ka se izogne tistemu, česar se boji. Če tega (izognitve) ne more ali noče, vedno napade vir svojega strahu. Kajti napad je najboljša obramba. Tako se zgodi dvoje. Ali se izogne ljubezni oziroma siloviti inventivnosti Slovencev. Ali pa se zdravega in inventivnega človeka napade.

          Nevrotični/a Slovenec/ka je v odnosu s Slovencem/ko ambivalenten/na. Razpet je med nasprotnimi čustvi. To stanje ne dovoli, da bi bil/a popolnoma sproščen in odkrit. Namesto tega je zavrt. Zavrtost krepi v Slovencih zafrustrirano nevrotično napetost.

          To pa nas sili v nadomestno zadovoljitev. Nadomestno moramo zadovoljiti svojo zavrto željo po sproščeni čustveni ljubezni do Slovenca/ke, do sproščene inventivnosti oziroma do drugega sproščenega čustva. Nadomestno zadovoljujemo zavrto željo z nadomestitvijo. Na primer tako, da Slovenec/ka preusmeri pristno čustvo iz odnosa z intimno bližnjim Slovencem/ko ven, nato pa svojo življenjsko silo usmeri v odnos s tistimi, ki želijo spodbuditi zafrustrirano zavrtost.

          V tem stanju nato vzgajamo zarod.

          • Franc Mihič

            Zanimiv odgovor,kako do višjih plač, a ne vem kako bi ga uporabil. Ker sem delal v razvojnih oddelkih in trženju, sem menja, da nam manjka predvsem znanja o tržni ekonomiji in odgovornosti za skupno dobro.

          • G Mihic, vse to se lahko uporabi
            v raziskovanju o placah, predvsem pa o odgovornosti.
            Gre za problem (kot navaja g Stupica) v nebo vpijoce neodgovornosti.
            Znacilnost takega ravnanja je: poskrbim zase, za druge mi ni mar.
            Lahko vzamen kar zelim, in uzivam.
            Gre za popolno odsotnost odgovornosti.

          • Tak clovek je mocno pod vplivom druzbe, v kateri je odrascal. Custveno je neuravnovesen, prizadeva si za tisto, kar mu prinasa trenutno osebno korist. Je neodlocen, muhast in impulziven ter predvsem neodgovoren.

          • Tipicen je strah pred drugacnim, tudi pred inovativnim. Zato se takega sodelavca navadno onemogoci, njegov dosezek pa izkoristi v svoj prid.
            Se vam zdi se cudno, da smo tam kjer smo?

  • Samoosvoboditelj

    Ko bomo ujeli pravičnost, poštenost in vključili USTVARJALNOST ne bomo le dosegli plač , ki jih imajo najboljši ampak bomo dosegli nekajkrat večje plače. S Kordeši, Mencingerji, Kučani in Janši se je nesmiselno ukvarjati. Uveljaviti je potrebno SAMOOSVOBAJANJE. Treba se je rešiti nezaupanja vas. Oditi na volitve. Se znova usposobiti za prepoznavanje PRAVIČNOSTI, POŠTENOSTI in USTAVRJALNOSTI, ki izločajo JANŠE, KUČANE, KORDEŠE, MENCINGERJE, ki so potrebni Usmiljenja za OSMIŠLJANJE SEBE. Odpovedati se je potrebno KLANSKI družbeni ureditvi in prepoznati prave od NEPRAVIH VODITELJEV. Niti eden od doslej postavljenih v oblastne funkcije se ni izkazal za PRIMERNEGA. Usposobitev za ločevanje ZMOTNOSTI od pravilnosti je potrebno. TEGA PA KAŽE, aktivno-pisni ne PREMORETE. Postavljen je sistem popolnega onemogočanja SPOSOBNIH, PRAVIČNIH POŠTENIH in DELOVNIH zavednih slovencev. Berite, MPP je UNIČIL TAM, Inteligentni dogodkovni management (IDoM ali ProfitMan), Tvorna RAZGRADNJA življenja (TRŽ), Tvorna GRADNJA življenja (TGŽ) in nehajte izhajati iz nevedenj in prestrašenosti. Naslanjati se na druge ne na sebe je izkaz primitivnosti in SAMONEZAUPANJA. To dela tudi časnik.si. NEGATIVNA ali slaba selekcija obupancev in fantazerjev. Ali se tukaj ravna drugače, kot tipično NETVORNO? Ne da di sposobnosti, žal še ni potrebne USPOSOBLJENOSTI. Kako lahko kdo pričakuje da bodo ljudje, ki niso zmogli rešiti niti enega od 7,000 uničenih podjetij REŠILI DRŽAVO in dosegli dodano vrednost, ki bo omogočila primerljive ali večje plače? Tako PRAZNO POLEMIČNO upajoče lahko razmišljajo le SLOVENSKO PRAZNI PISCI, ki imajo favoriziran dostop do časnik.si in drugih izgubljenih, kao reprezentativnih medijev. Čas je za RESNICO, ne pa za sanje! Lp , vse dobro, do takrat, ko boste razumeli in upoštevali, kar sem vam napisal. Pameten bo resno bral in tako se bo tudi odzval. Drugi EHA niso vredni.

  • Samoosvoboditelj

    Kdor pa išče odgovor o potrebni managersko kapitalski ureditvi ga najde v IDoM – Inteligentni Dogodkovni Management. Toliko, da bi bilo nekoliko maj NETVORNEGA FANATIČNEGA umotvorjenja.

  • Samoosvoboditelj

    Ko bomo ujeli pravičnost, poštenost in vključili USTVARJALNOST ne bomo le dosegli plač , ki jih imajo najboljši ampak bomo dosegli nekajkrat večje plače. S Kordeši, Mencingerji, Kučani in Janši se je nesmiselno ukvarjati. Uveljaviti je potrebno SAMOOSVOBAJANJE. Treba se je rešiti nezaupanja vase. Oditi na volitve in najti prave. Se znova usposobiti za prepoznavanje PRAVIČNOSTI, POŠTENOSTI in USTAVRJALNOSTI, ki izločajo JANŠE, KUČANE, KORDEŠE, MENCINGERJE, ki so potrebni Usmiljenja za OSMIŠLJANJE SEBE. Odpovedati se je potrebno KLANSKI družbeni ureditvi in prepoznati prave od NEPRAVIH VODITELJEV. Niti eden od doslej postavljenih v oblastne funkcije se ni izkazal za PRIMERNEGA. Usposobitev za ločevanje ZMOTNOSTI od PRAVILNOSTI je potrebno. TEGA PA KAŽE, aktivno-pisni ne PREMORETE. Postavljen je sistem popolnega onemogočanja SPOSOBNIH, PRAVIČNIH POŠTENIH in DELOVNIH zavednih SLOVENCEV. Berite raje, MPP je uničil TAM, Inteligentni dogodkovni management (IDoM ali ProfitMan), Tvorna RAZGRADNJA življenja (TRŽ), Tvorna GRADNJA življenja (TGŽ) in nehajte izhajati iz nevedenosti in prestrašenosti. Naslanjati se na druge, ne na sebe, je izkaz presenetljive primitivnosti in SAMONEZAUPANJA. Žal to počne udi časnik.si. NEGATIVNA ali slaba selekcija obupancev in fantazerjev? Ali se tukaj ravna drugače, kot tipično NETVORNO? Ne da ni sposobnosti, žal še ni potrebne USPOSOBLJENOSTI. Kako lahko kdo pričakuje, da bodo ljudje, ki niso zmogli rešiti niti enega od 7,000 uničenih podjetij, REŠILI DRŽAVO in dosegli dodano vrednost, ki bo omogočila primerljive ali večje plače z željenimi? Tako PRAZNO POLEMIČNO upajoče lahko razmišljajo le SLOVENSKO PRAZNI PISCI, ki imajo favoriziran dostop do časnik.si in drugih izgubljenih, »kao« reprezentativnih medijev. Čas je za RESNICO, ne pa za sanje! Lp in vse dobro, do takrat, ko boste razumeli in upoštevali, kar sem vam napisal. Pameten bo resno bral in tako se bo tudi odzval. Drugi EHA niso vredni.

  • Franc Mihič

    Res je čas je za resnico, analizo stanja, ne za sanje!
    Kje so te vaše potrjene v praksi?

    • Samoosvoboditelj

      Vsepovsod in vsaki dan. V Sloveniji, dokler mi ni bilo s popolnim onemogočanjem preprečeno preprečeno, saj so rezultati povsem očitno razgaljali naklepno uničevanje gospodarstva, kar je Slovenijo doslej še neocenjeno veliko, OGROMNO, stalo. V tujini, kjer sem vsako prevzeto podjetje iz najbolj nemogoče poslovne situacije že v 10 do 14-h dneh uredil v dobičkonosno delovanje. Razkril sem največjo skrivnosti, ki človeka uničujejo človeštvo pa prav tako. Med največje skrivnosti pa vsekakor spadajo razkritja o ENERGIJI in njenem nastajanju in njeni UNIČLJIVOSTI. To pomeni, da je dokazana zmotnost teze o NEUNIČLJIVOSTI ENERGIJE. Energije je UNIČLJIVA in veliki A. Einstein je vsaj pošteno povedal, da ne ve kaj je ENERGIJA. Tudi teorija REALTIVNOSTI ne vzdrži resnega znanstvenega preizkusa. K vedenju o ENERGIJI JE DODANO vedenje o nastanku METERIJE, ki spodnaša vse doslej znane teze o njenem nastanku neglede na verski ali znanstveni vidik. Pojasnjen je smisel ŽIVLJENJA in mnoštvo zmot, ki jih razkritje naštetih zmot veže nase. In še o analizah. Nobene analize niso več potrebne, saj razrita VEDENJA odpravljajo sleherni rizik neuspešnosti. Moje pisanje ni nobena Reklama, AlFe, saj se pravičnost in Resnica sama dokazuje, kot resnica zmaga v vsaki tekmi tudi, če pride zadnja na cilj.

  • Franc Mihič 12.1.2018 11:52: “… sem menja, da nam manjka predvsem znanja o tržni ekonomiji in odgovornosti za skupno dobro.”

    Jaz sem pa mnenja, da imamo sistem napačen. Imamo sistem negativne selekcije v smislu dobrega in sistem pozitivne selekcije v smislu slabega.

    Sem mnenja, da ni treba izumljati toplo vodo, da jo poznamo uradno že vsaj kako stoletje. Truditi se moramo, da bomo korakali v sledečih smereh:

    – osnova pravnega sistema so človekove pravice in svoboščine,
    – subsidiarnost,
    – solidarnost naj bo vrednota in
    – skupno dobro naj bo vrednota.

    Uf! Sicer pa se že ponavljam. Upam, da je kdo opazil, da so to točke Družbenega nauka Cerkve.

  • Samoosvoboditelj

    Cerkveni družbeni pogledi so pogledi prefinjenega izkoriščanja enega po drugem. Isti izkoriščevalski sistem, kot so bili vsi doslej znani in poznani ter preživeti in še živeti družbeni sistemi, ki pa so veliko brutalnejši in nepravičnejši. Cerkev je IZKORIŠČEVALSKO LEGLO, Božji nauki pa so (tudi Jezusov) zmotni. Razlika je, da so eni NAKLEPNO NEPRAVILNI DRUGI (Jezusovi) PA nenaklepno zmotni.

  • Samoosvoboditelj

    Cerkveni družbeni pogledi so pogledi prefinjenega izkoriščanja enega po drugem. Isti izkoriščevalski sistem, kot so bili vsi doslej znani in poznani ter preživeti in še živeti družbeni sistemi, ki pa so veliko brutalnejši in nepravičnejši. Cerkev je IZKORIŠČEVALSKO LEGLO, Božji nauki pa so (tudi Jezusov) zmotni. Razlika je, da so eni NAKLEPNO NEPRAVILNI DRUGI (Jezusovi) PA nenaklepno zmotni. Lp, vse dobro

    • Na, pa smo izvedeli, da Avstrijci izkoriščajo svoje delavce. Ne vem, zakaj se raja seli v Avstrijo in to delat?
      ????????????????????????????????????????????????????????

      Mimogrede, Avstrija je kar lepo zakorakala v tiste smeri. Veliko bolj kot Nemčija. Zanimivo, kajne?

  • Franc Mihič

    Očitno je, da tema “Kako do plač, primerljivih z zahodnoevropskimi?” za desnico ni aktualna, a računa na podporo in na zmago na volitvah?

    Vlada je napisala cilje in strategijo pametne specializacije do l. 2030, ki je bila sprejeta decembra 2017. Specializacija je pomembna kot ustava, saj je s tem dokumentom tudi »določeno«, kdo bo tedaj imel službo, katera znanja in poklici bodo iskani. Doslej še nisem zasledil v medijih, kaj politične stranke oz. predsedniki stranke menijo o tem strateškem dokumentu, čeprav je pomemben kot ustava. Če politiki in poslanci o tem nič ne vedo, potem nam bo še dolgo zelo hudo. Na volitvah bomo izbirali tiste, ki poznajo strategijo, našo perspektivo. Ali bomo to res lahko storili? Kateri politik nam bo kdaj o tem kaj povedal? Mediji vprašajte jih.
    Bilo bi pošteno, gre za našo perspektivo!

  • Franc Mihič

    Očitno je, da tema “Kako do plač, primerljivih z zahodnoevropskimi?” za desnico ni aktualna, a računa na podporo in na zmago na volitvah?

    Specializacija je pomembna kot ustava, saj je s tem dokumentom tudi »določeno«, kdo bo tedaj imel službo, katera znanja in poklici bodo iskani. Doslej še nisem zasledil v medijih, kaj politične stranke oz. predsedniki stranke menijo o tem strateškem dokumentu, čeprav je pomemben kot ustava. Če politiki in poslanci o tem nič ne vedo, potem nam bo še dolgo zelo hudo. Na volitvah bomo izbirali tiste, ki poznajo strategijo, našo perspektivo. Ali bomo to res lahko storili? Kateri politik nam bo kdaj o tem kaj povedal? Mediji vprašajte jih.
    Bilo bi pošteno, gre za našo perspektivo!

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI