Jugo-estrada v raju pod Triglavom

Andrej Tomelj 11.1.2018 6:0025 komentarjev
 
Danijela Martinović in Zoran Janković Foto: Mediaspeed

Danijela Martinović in Zoran Janković Foto: Mediaspeed

Tempora mutantur, nos et mutamur in illis. (Časi se spreminjajo in spreminjamo se z njimi.) Čas se vrtoglavo hitro spreminja, še hitreje se spreminjamo mi, Slovenci. Pridobitništvo, potrošništvo, zavist, individualizem in raznorazne instant dobrine so »vrednote«, ki jih živi ali zanje živi prenekateri Slovenec in Slovenka.

Časi se spreminjajo tudi drugim narodom in tudi drugod je »imeti« daleč bolj pomembno kot »biti«. Vendar noben narod v odnosu do lastnih korenin in svoje prihodnosti nima tolikšnih samomorilskih vzgibov kot Slovenci. V nadaljevanju nimam namena razmišljati ne o rodnosti ne o migracijah, ampak si postaviti vprašanja o kulturi in umetniškem ter glasbenem okusu državljanov Republike Slovenije.

Hvala obema Edvardoma (Kocbeku in Kardelju ter njuni tovarišiji) za preobrazbo slovenskega narodnega značaja. Uspela je. Pa ne samo preobrazba narodnega značaja, temeljito preobrazbo je doživela tudi slovenska kultura – tako pri ustvarjalcih kot »potrošnikih« kulturnih dobrin. Nešteti umetniki (med njimi so le redke izjeme), ki jim je poglavitna skrb, da pridobijo in ohranijo status samostojnega kulturnega delavca, nam ponujajo rokohitrsko, plehko, grobo, kričečo, multikulturno in kristjanofobno duhovno hrano. Nemalokrat imam občutek, da se vse bolj in bolj udejanja tista poenostavljena definicija za kulturo, po kateri naj bi bila kultura vse, kar človeka loči od živali; kultura so potemtakem »štalna« vrata.

Če ima pri »visoki, salonski« kulturi pomembno vlogo država, saj tudi financira, pa pri popularni kulturi, zlasti glasbeni, deluje trg. Agenti izvajalcev popularne glasbe s ponudbo komajda sledijo povpraševanju. Kdo vse polni slovenske dvorane, kako bliskovito se udejanja enotni kulturni prostor, v katerega verjetno niso povsem verjeli ne generali JLA ne velikosrbski akademiki! Preko popularne glasbe nas bolj kot angloameriški ogroža kulturni prostor zahodnega Balkana z melosom in tudi jezikom: hrvaščino, srbščino in bošnjaščino. Nekoč bi rekli srbohrvaščino (tempora mutantur). Čeprav se ne spoznam kaj dosti na jugo-estrado, mi je prenekatero ime od teh, ki se pojavljajo pri nas na vsakem koraku in ob vsakem času, znano še iz časov bratstva in edinstva: Parni valjak, Bijelo dugme, Plavi orkestar, Crvena jabuka, Riblja Čorba, Tony Cetinski, Tereza Kesovija, Josipa Lisac, Mišo Kovač, Lepa Brena, Neda Ukraden, Ceca, Severina, Danijela…

Posebno pozornost si zaslužita Marko Preković – Thompson in Bora Đorđević, ki sta se v Sloveniji dala zmeriti z različnimi vatli policije, sodstva in javne hiše RTV. Je bilo treba Slovencem navijaško sodelovati pri odpiranju nezaceljenih balkanskih ran? Mar nimamo svojih dovolj?

Oglas za koncert srbske folk-pop pevke Svetlane Ražnatović - Cece Vir: eventim.si

Oglas za koncert srbske folk-pop pevke Svetlane Ražnatović – Cece Vir: eventim.si

Morda je premalo znano, kako se naša mladina v šolah med pavzami  sprošča od nečloveških naporov pouka. Dijaki (in verjetno tudi učenci OŠ) imajo šolski radio. Po pravilih permisivne vzgoje je to njihov radio, na katerem strežejo svojemu okusu, vzgojitelji pa se jim, kot kaže, le prilizujejo in jih občudujejo. V šoli, ki jo kar dobro poznam, je nad polovico glasbe po poreklu iz bratskih republik in bati se je, da drugod ni kaj dosti drugače. Pri besedilih, kolikor se jih da razumeti, »srbohrvaščina« prednjači pred angleščino, o slovenski zabavni glasbi je komajda kaka sled. O zverinski jakosti te glasbene ponudbe naj sodijo otologi, nevrologi in psihologi.

»Kar ni tuje, zaničuješ, starih šeg se zgublja sled, pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led,« je zapel Prešeren.

Ne vem, ali je Prešern večjo nevarnost videl v germanizaciji ali ilirizmu. Kar zadeva zabavno glasbo, se nam danes germanizacije ni bati, nevaren je novodobni ilirizem. Dalmatinsko glasbo smo vzljubili do te mere, da nismo zadovoljni zgolj s pogostimi gostovanji Dalmatincev, ampak rastejo klape tudi pri »alpskih Hrvatih«: v Ribnici Klapa Skala, v Kamniku Klapa Mali grad, v Ljubljana Klapa Levanda, v Mariboru Klapa Lent, itd.

Med njimi je tudi Klapa Gallus z logom, ki je presežek oblikovanja po balkansko: pojoči petelin na sidru. Jakob Petelin Gallus Carniolus, ponižno prosim, oprosti!

Skoraj bodo po mestih in vaseh vzniknile skupine domoljubov, ki bodo nadaljevali s srbsko-cigansko tradicijo trubačev. Prve lastovice so že tu, Brass Band Radlje in Fešta band – Velenjski trubači. Slovenci množično obiskujemo festival v Guči pri Čačku in ni vrag, da ta ognjevita muzika ne bi odmevala od Triglava pa do … Kolpe. K priljubljenosti te glasbe veliko prispevajo tudi avtohtoni godbeniki, ki pogosto razgrajajo na Tromostovju in nehote nevednim turistom ponujajo »slovensko« narodno glasbo. Hvala županstvu najlepšega mesta – tako za neznosen hrup kot za širjenje »slovenske« kulture v svet.

Foto: A. Tomelj

Foto: A. Tomelj

Po plakatih sodeč veseli prazniki še kar trajajo in obeta se nam nov val zahodno-balkanske glasbe. Tisti, ki smo za Božič imeli verski in/ali družinski praznik, bomo tako lažje preboleli občutek prikrajšanosti, ker na sveti večer nismo poslušali Lepe Brene in na božični večer ne Magnifica.

 
Značke:

25 komentarjev

  • Jaz bi na avtorjevem mestu vendarle povlekel razliko kaksno razliko med avtorji in izvajalci glasbe, ki jih navaja. Tereza Kesovija in Josipa Lisac vendarle dosegata drug umetniski nivo in sta uveljavljeni imeni v zahodnih drzavah. Melos dalmatinskih klap je povsem drug kot pri balkanskih trubacih. Vsekakor bolj evropski in glasbeno razvit. Balkanski turbofolk je pod vsako kritiko.

  • Ce bi imeli sodobni slovenski avtorji glasbe in izvajalci vec smisla za svetlo melodicno in baladno pop glasbo, za napeve, ki si jih z veseljem zazvizgas ali zabrundas, bi bilo manj zelje po hrvaskih oz. dalmatinskih izvajalcih. Zal so tu danes enostavno boljsi od nasih. Tudi vokalno kvaliteto klapskega vecglasja ne kaze podcenjevat. To je lahko visoka kultura.

  • Problem sam prej vidim v glasbenem okusu slovenskega mladega cloveka. Ki je mimogrede delezen precej manj solskih ur umetnostne vzgoje od vrstnika v Italiji ali Avstriji. V velim delezu so mladi v nasih mestih potomci priseljcev z juga. Tipicno bosnjaskih iz cazinske krajine ali srbskih iz republike srbske. V veliki meri ti vplivajo na mainstream okus nase mestne mladine.

  • Zdravko

    »Kar ni tuje, zaničuješ, starih šeg se zgublja sled, pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led,« je zapel Prešeren.
    ===========
    Če so to Prešernove besede, potem nam ni nevarna ne germanizacija ne ilirizem. Nevarni smo sami sebi!!!

  • To je pač rezultat dosedanjih, v glavnem levih vlad, ki jim slovenski narod veliko ne pomeni, pravzaprav jim je kar odveč. Vsi levičarji sicer ne mislijo tako, gotovo pa skoraj vsi titoistični levičarski politiki, saj mnogi žalujejo za diktaturo.

    Zanimivo je, da priseljenci iz nekdanjih jugoslovanskih republik v Sloveniji skoraj vsi volijo titoistično levičarske stranke, v matičnih državah pa ne.

    Prevzgoja ljudstva prek popularne pop kulture je bilo že v komunizmu preizkušena metoda ideologizacije, predvsem raznarodovanja (ter dekristjanivanja) Slovenije. Sedaj se to samo še nadaljuje. Slovenec postaja tujec v svoji deželi.

    • Delno imas zal prav. O 6.januarju se je letos v Sloveniji medijsko govorilo skoraj izkljucno kot o bozicnem dnevu. Kot da smo pravoslavna nacija.

      Sv. Trije kralji so na ta dan v nasi kulturi, ne Bozic. Vsi Avstrijci, Nemci, Italijani, Hrvati so vedeli, da je to ta dan. Saj ga imajo kot drzavni praznik in dela prost dan. To je identitetna katastrofa Slovenije, kar se dogaja!

  • svitase

    Hvaležen in spoštljiv poklon avtorju, da je razkril in opozoril n katastrofalno brezbrižnost za slovensko kulturno dediščino, ki predstavlja nosilne stebre slovenske kulture :
    – slovenski jezik
    – slovenski alpski pevski in glasbeni melos, ki je odsev slovenske narave, ki je pretežno alpska.
    – večglasno petje
    – ritem valčka in polke
    – slovenska alpska glasbila: harmonika, klarinet, baritona, citre, bas, violina, kitara
    – instrumentalne skladbe (poleg instrumentalno. Po instrumentalni skladbi Avsenikovi Golici, smo v svetu najbolj razpoznavni. Toda neverjetno: Zadnjih vsaj 15 let ni več na festivalih narodno zabavne glasbe nobene instrumentalne skladbe. Poleg tega jih mladi ansambli ne igrajo, kje pa di bi kakšno skomponirali.

    Pravi genocid se povzroča slovenski kulturi od zunaj in znotraj slovenske skupnosti.

  • svitase

    letos- leto 2108 je leto Evropske kulturne dediščine, ki poudarja pomen kulturne dediščine vsakega evropskega naroda.

    Predramimo se in rešimo slovensko kulturno dediščino pred izginotjem !

    Ozavestimo se, kako smo brezbrižni in prednikom ter stvarstvu nehvaležni za lepoto slovenskega okolja, ki je eno najlepših na svetu in ki je zaslužno za lepote slovenske kulture!

  • svitase

    Po življenjski logiki bi morali mladi ansambli gojiti širok glasbeni razpon, saj so danes bolj glasbeno šolani kot v času Avsenikov, ki so nam zapustili bogato zapuščino vrhunskih instrumentalnih skladb.

    Za Balkan so značilne le vokalno instrumentalne skladbe, pri katerih pevec ali pevci pojejo, spremljajo pa jih glasbila.

    Z Slovenijo pa so bile vedno značilne poleg vokalno instrumentalnih tudi instrumentalne skladbe, pri katerih igrajo le glasbila, pevci pa ne pojejo.

  • svitase

    Povsem očitno je, da deluje v Sloveniji organizirana mreža, ki načrtno izničuje slovensko kulturno dediščino.

    To mrežo je treba razkrinkati in tako rešiti slovensko kulturno dediščino, ki je temelj slovenskega naroda.

    Slovenska kulturna dediščina bogati tudi evropsko in svetovno kulturo.

  • svitase

    Ker je slovenska kulturna dediščina resno ogrožena, je nujno, da Slovenija zaprosi za mednarodno pomoč strok, ki nam je zagotovljena z ratifikacijo Mednarodne konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, kar je naš parlament storil leta 2008.

  • svitase

    Oglejte si spletno stran JSKD ( slovnski državniJavni zavod za slovensko kulturo), kjer je na njenem vrhu predstavljeno in opisano njihovo delovno področje. Med njimi tudi – slovenska instrumentalna glasba. V zvezi z njo je zapisano, da je
    – njihov razvejan program instrumentalne glasbe namenjen tamburaškim in mandolinskim skupinam. Torej skupinam, ki so značilne za Hrvaško, ne pa za alpsko Slovenijo, za katero so značilna alpska glasbila: harmonika zlasti diatonična, klarinet, bariton, bas.

  • svitase

    Vladni program razvoja do leta 2050, vsebuje za slovensko kulturo le ne ukrep: gostovanje naših kulturnih skupin in tujih pri nas.

    Za vlado pa je vseeno, če bodo te naše kulturne skupine pele v tujem jeziku in tuje pesmi, saj ni zapisano, da bi naj pele v slovenskem jeziku in slovenske pesmi.

    Grozovito!

  • svitase

    Popravek: Vladni program razvoja do leta 2050 vsebuje le en ukrep na kulturnem področju in sicer:

    Gostovanje naših kulturnih skupin v tujini in tujih pri nas.

    Ostalo besedilo prejšnjega komentarja ostane nespremenjeno.

  • svitase

    Tudi RTV ignorira slovensko kulturno dediščino in jo ne uvršča v njihovo Oddajo o kulturi.

    Da ne omenjamo komercialne TV, ki povsem ignorirajo slovensko kulturo in na veliko vsiljujejo balkansko kulturo začenši z njihovim izrazi:
    “evo”- namesto po slovensko: prosim, izvoli, glej, tu imaš, takole, tu….
    – valjda- namesto seveda
    – važi – namesto velja
    itd.

  • svitase

    je pa treba pohvaliti RTV, da predvaja oddajo Slovenski pozdrav in občasne oddaje o slovenski kulturni dediščini.

  • svitase

    Slovenski narod je najbolj ogrožen prav zaradi izginjanja njegove kulturne dediščine.

  • svitase

    Glede na to, da RTV ne uvršča v oddajo o kulturi slovensko kulturno dediščino dokazuje, da na RTV menijo, da je slovenska kulturna dediščina preživela stvar in jo nima več smisla ohranjati in negovati.

  • svitase

    V Sloveniji deluje mnogo ljubiteljskih skupin, ki ohranjajo in negujejo slovensko kulturno dediščino. To so ljudski pevci, ljudski muzikanti in folklorne skupine.
    Tudi sam sem aktivni član, to je ljudski pevec, ljudski muzikant in folklorni plesalec.

    Vsako leto imajo te skupine območna in regijska tekmovanja, kar organizira JSKD.

    Vendar letos ni bilo regijskih tekmovanj z izgovorom, da ni bilo denarja, da bi se to organiziralo.

    Žalostno in s trte zvito, saj te skupine sodelujejo na tekmovanjih zastonj.

  • svitase

    Res pa je, da vlada že nekaj let namenja za slovensko kulturo 30 % manj denarja.

    Tudi s tem je dala vlada jasen signal, da je slovenska kultura namenjena izginotju!

  • svitase

    V sredo konec tega januarja, bo naša skupina ljudskih pevcev, ki je zadnji dve leti, odkar sem njen član, dosegla državni vrh, gostovala v hotelu Union v Ljubljani ob 20. uri zvečer s svojim enournim programom. Vstop je prost.

    Vljudno vabljeni, da skupaj zapojemo!

  • svitase

    Na nastop v hotelu Union v Ljubljani, nas je povabila Glasbena matica Slovenije v sodelovanju z Narodopisnim inštitutom Slovenije pri SAZU. V ta namen nas je obiskala dr. Šivic, da smo pripravili program ter razčistili določene kulturno dediščinske dileme.

  • svitase

    V okviru kulturnega programa, vam bomo prikazali tudi kakšno zanimivo kratko prigodo o slovenski kulturni dediščini.

  • Franc Zabukošek

    “Hvala obema Edvardoma (Kocbeku in Kardelju ter njuni tovarišiji) za preobrazbo slovenskega narodnega značaja. Uspela je. Pa ne samo preobrazba narodnega značaja, temeljito preobrazbo je doživela tudi slovenska kultura – tako pri ustvarjalcih kot »potrošnikih« kulturnih dobrin”.
    Takole se, upam satirično” zahvaljuje in potrjuje avtor tega članka o stanju duha v Sloveniji, ki naj bi bila suverena !!.
    Če je dopustno, da “Dražgoška bitka” izničuje vrednote slovenske osamosvojitve, potem se ni čuditi, da imamo jugo estrado v raju pod Triglavom, ki na tak način ne more biti raj pod Triglavom.
    Začnimo se zavedati vrednot slovenske osamosvojitve !!

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI