Smo pred vsakoletnim romanjem skupine titofilnih ljudi v Dražgoše

Jože Dežman 8.1.2018 23:5618 komentarjev
 
Slavnostna govornica Katarina Kresal v Dražgošah 2010. (Foto: Marija Volčjak)

Slavnostna govornica Katarina Kresal v Dražgošah 2010. (Foto: Marija Volčjak)

Ali je preveč pričakovati, da bi letos pomladi ob praznovanju petdesetletnice postavitve cerkve v Dražgošah blagoslovili tudi urejen grob padlih in umorjenih v Dražgošah januarja 1942?

V pobudi za ustanovitev slovenskega Zavoda za vojna grobišča, v kateri ilustriram, kaj naj Republika Slovenija stori za ureditev slovenskega mesta mrtvih v skladu s standardi razvitih zahodnih demokracij, sem opozoril na obupno stanje, v katerem so tudi grobovi, ki naj bi jim zmagovita komunistična stran v drugi Jugoslaviji namenila posebno pozornost. To pobudo je sedanja garnitura komunističnih veteranov pisno zavrnila. Ker verjamem, da se je v Sloveniji neverjetno veliko stvari premaknilo v dobro resnice, pravice, sočutja, odpuščanja in sožitja, sem se odločil napisati še tole pismo.

Naj povzamem. Z Zakonom o vojnih grobiščih leta 2003 so bili iz državnih evidenc izbrisani tudi partizanski družinski grobovi – morda celo več kot 20.000. S tem je bil katoliški partizanski grob izbrisan iz registra vojnih grobišč. Slovenski grobovi v tujini niso predmet nasledstva po drugi Jugoslaviji, Republika Slovenija nima celovitega pregleda nad njimi. Zato v registru vojnih grobišč ni več kot 50.000 slovenskih grobov prve in druge svetovne vojne. V registru vojnih grobišč so  samo grobovi okoli 20.000 slovenskih smrtnih žrtev druge svetovne vojne, ki jih je komunistična stran uredila kot spomenike ateističnega pokopa. Vendar tudi ti niso urejeni v skladu z zakonodajo.

Ker smo pred vsakoletnim romanjem skupine titofilnih ljudi v Dražgoše, naj kar ob primeru Dražgoš opozorim na nekaj osnovnih težav, ki se tičejo tudi stanja drugih komunističnih vojnih grobišč in ateističnega obredja ob njih.

V petem členu Pravilnika o pokopališkem redu na vojnih grobiščih iz leta 2005 je določeno:

»(1) Vojna grobišča morajo biti označena z informativnimi tablami v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku in v jeziku narodnosti tam pokopanih.

(2) Na informativni tabli je mednarodna oznaka vojnega grobišča, morebitna oznaka, da gre za kulturni spomenik, ime vojnega grobišča, obdobje, iz katerega je vojno grobišče ter število in nacionalnost pokopanih, če so podatki znani.

(3) Dostopi do vojnega grobišča so označeni s smerokazi.«

V Dražgošah vsega, zgoraj predpisanega, ni. Obiskovalec lahko zve, da gre za vojno grobišča, samo iz napisa na kostnici: »V kostnici leži 8 borcev iz dražgoške bitke in 40 vaščanov, žrtev fašističnega terorja.«

Spomenik v Dražgošah.

To število pokopanih žrtev, 48, je navedeno tudi v registru vojnih grobišč. Po Odloku o razglasitvi kostnice s spomenikom v Dražgošah za kulturni spomenik državnega pomena pa naj bi šlo za »kostnico s 50 padlimi«. Ali 48 ali 50? Oziroma drugače povedano – za komunistično stran ni toliko važno, kaj je bilo s posmrtnimi ostanki, bolj pomembno je, da imajo mrtvi ritualno-propagandno funkcijo.

Čas pa bi bil, da bi ugotovili, kdo je dejansko pokopan v kostnici v Dražgošah.

Leta 2014 je Viktor Žakelj kot slavnostni govornik v Dražgošah pozval »bodočega škofa, … pridite v Dražgoše, pa seveda tudi v druge Kalvarije iz druge svetovne vojne. … Dajte odvezo 41 pobitim Dražgošanom, ki so, verjemite mi, umirali z Očenašem na ustih.«

Umorjene Dražgošane je pokopal nemški duhovnik. Leta 1976 so jih brez verskega obreda preložili z nekdanjega pokopališča v kostnico pod spomenik. Na verski obred v veri žrtev pri tem drugem pogrebu ni smel nihče niti pomisliti. Čas je, da bi komunistična stran dojela, da je kršila ženevske konvencije, ki zahtevajo svobodo vesti in bogočastja, spoštovanje vere sočloveka, tako živega kot mrtvega.

Zato tako od komunističnih veteranov kot od slovenske države upravičeno pričakujemo, da bodo s katoliško in drugimi cerkvami vzpostavili dialog o uresničevanju ženevskih konvencij. Ali je preveč pričakovati, da bi ob kostnici v Dražgošah uredili katoliško kripto v spoštovanju vere tam pokopanih in njihovega mučeništva?

Naslednje odprto vprašanje je spoštovanje druge alinee 8. člena že omenjenega Odloka Pravilnika o pokopališkem redu, ki zahteva: »Vsi obiskovalci in izvajalci del se morajo vesti primerno kraju in namenu vojnega grobišča s spoštovanjem do umrlih.«

Ali niso raznorazna rogoviljenja, hujskanja ipd. na grobu v Dražgošah prav v času vsakoletnih januarskih ritualov kršenje tega predpisa? Tudi ostale okoliščine prireditve v Dražgošah so v očitnem nesoglasju z vedenjem, »primernem kraju in namenu vojnega grobišča s spoštovanjem do umrlih.«

Ali bi se npr. kolega Repe in Premk upala tako, kot sta lomastila na grobu v Dražgošah, obnašati na grobovih svojih najbližjih? O nekaterih vprašanjih, ki se vežejo tudi na vsebino nastopov Repeta in Premka ter nadgrajujejo dialog, ki smo ga načeli že v pismih leta 1988, sem pisal v svojem prispevku v novi strokovni reviji Dileme. V njeni prvi številki so odlični prispevki, ki vam jih z veseljem priporočam v branje.

Želim nam vsem, da bi se dialog nadaljeval in da bi vojno grobišče Dražgoše dobilo svoj mir in dostojanstvo v skladu s slovensko zakonodajo in mednarodnimi konvencijami. Ali je preveč pričakovati, da bi dialog stekel tako, da bi letos pomladi ob praznovanju petdesetletnice postavitve cerkve v Dražgošah blagoslovili tudi urejen grob padlih in umorjenih v Dražgošah januarja 1942?

 
Značke:

18 komentarjev

  • svitase

    Slaba vest še zdaj tlači komuniste, ker vedo, da so sokrivi za žrtve med vaščani, ki so jih prosili naj se umaknejo iz vasi, da se ne bodo Nemci maščevali nad vaščani.

    Svojo slabo vest pa hočejo prekriti s slavnostjo pred
    spomenikom, da bi tudi na ta način pokazali glavno značilnost komunistov, ki jim ni mar za človekoljubje, ampak za svoj egoistični cilj, ki ga zasledujejo.
    spomenikom

  • Zdravko

    Ko preberem “mesto mrtvih” me mine da bi sploh prebral do konca. G. Dežman me je zelo razočaral.
    Briga me za vse te konvencije, dokler ne prekopljemo ostankov mrtvih po grapah in gozdovih. Tu mi ne gre za nedolžnost likvidiranih ljudi, ampak za njihov pokop. Ne nazadnje so bili celo amnestirani!

  • Gospod Dežman, kaj pa grobovi žrtev komunistične revolucije? Medvojni in predvsem povojni poboji civilistov so žrtve komunistične revolucije in ne vojne žrtve.

    Kdaj bo smela spregovoriti resnica?

  • Zdravko

    To pobudo je sedanja garnitura komunističnih veteranov pisno zavrnila.
    ==========
    Tudi tega ne vemo. Kakšna pobuda je bila to glede Zavoda za vojna grobišča?
    Upam pa, da ni šlo za “mesto mrtvih”?!

  • Problematika, ki jo je v članku prikazal g. Dežmana, prisotna pa je tudi v komentarjih, bi se lahko lažje reševala, ko bi parlament zavzel stališče/oceno do komunizma. Evropa in tudi VSI NAŠI EVROPOSLANCI o ga zavzeli že 2009 z resolucijo Evropskega parlamenta o zavesti in totalitarizmu. Naš državni zbor se je istega leta z njo le seznanil?! Kljub mnogim, tudi evropskim pozivom še vedno ostaja le »seznanitev«.
    V resoluciji med drugim piše, »da je končni cilj razkritja in ocene zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi, sprava, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove.”
    Predsednik države pogosto poudarja spravo v slovenskem narodu, prisoten je na proslavah, ki so na žalost še vedno ideološko obremenjene. Temu trudu in pobudam manjka samo še predlog državnemu zboru za ponovno obravnavo resolucije Evropskega parlamenta o zavesti in totalitarizmu. Tudi spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam bi potem dobil ideološko neobremenjen pomen.
    Problem dialoga in posledično sprave pa je tudi v naslednjem.
    Zadnjih nekaj let se v zvezi z samostojno Slovenijo na borčevskih proslavah in izjavah ZZB vedno bolj pogosto pojavljajo besedne zveze v smislu: »kontinuiteta temeljnih točk OF, sklepi kočevskega zbora in sklepi Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), graditev slovenske državnosti in podpora plebiscitarni samoodločbi o suverenosti in samostojnosti slovenske države, ZZB ima boj za osamosvojitev za nadaljevanje NOB.«
    Pri tem se pojavljajo naslednja vprašanja:
    -Zakaj so v ZZB čakali na prelomna leta 1988, 1989, 1990, 1991, ko tudi samo poudarjajo 2. zasedanje AVNOJa l. 1943 in »pravico naroda do samoodločbe in nacionalne neodvisnosti in njegova pravica, da bije za te cilje osvobodilni boj.«Pravica do samoodločbe je tudi v ustavi iz. l. 1974. So skupaj z ZKS čakali na propad komunizma in njegove diktature?
    – zakaj ZZB (in rdeča zvezda))ni bila uradno prisotna na proglasitvi republike Slovenije ne v državnem zboru, ne pri dvigu slovenske zastave?
    Odgovorov na ta vprašanje nismo slišali v govorih v članku omenjenih zgodovinarjev.
    Bomo odgovore na ta vprašanja slišali od razmeroma mlade govornice v Dražgošah ali so tudi njo poučili, da se je »neka zgodovina ustavila« leta 1945?

    • Naš državni zbor se je istega leta z njo le seznanil?! Kljub mnogim, tudi evropskim pozivom še vedno ostaja le »seznanitev«.
      =========
      Menim, da bi bilo treba narediti referendum. Da si nalijemo čistega vina, koliko ljudi sploh obsoja komunistični režim.

      • Lucijan

        Takoj zatem pa še referendum, ali je Zemlja okrogla. O tem, koliko ljudi obsoja komunizem, lahko naredimo anketa, ne pa referendum. Komunizem je potrebno obsoditi, ker je obsodbe vreden, ne pa zato, ker jaz mislim tako, nekdo drug pa drugače. Dejstva o komunizmu ne govorijo več, ampak kričijo. Takšni predlogi kot je tvoj, Alfe, so navadna megla, ki jo spuščate razni podtaknjenci.

        • Ja, razumem. Drugačno mnenje je prepovedano, kajne gospod Lucijan.

          • Lucijan

            Ne razumem, na kak način je važno moje ali tvoje mnenje ob neizpodbitnih dejstvih? Če je nekaj rdeče, je rdeče. Razen, če ni življenje postalo groteska …

          • Gospod Lucijan,
            če je tako vse jasno, potem pa je pa parlament čisto prav naredil, ko se je seznanil, kaj EU misli.

            Da v Sloveniji vsi ne mislijo, da je bil komunizem slab, je pa vsak dan vse bolj očitno. Kot je vsak dan vse bolj očitno, da gospod Janez J. ne zna zbirati denarja za svojo stranko. In potem naj bi tak tip premagal gospoda iz Murgelj?

          • Le ugibam lahko (in si domišljam, da z veliko zanesljivostjo tudi uganem), kakšen bi bil izid referenduma z vprašanjem: “Ali ste za to, da je minimalna pokojnina za polno delovno dobo 1.000 eur?” In uporabna vrednost takega izida? = So stvari, ki niso predmet referenduma in kompromisov.

            Ljudje na referendumu podprejo opcijo, ki bo zadolžila njihove vnuke. In si domišljajo, da so podprli pravo opcijo. In da so to storili ‘po svoji vesti’, svobodno, po trezni odločitvi.

            Glede (zlo)rabe referenduma se tukaj strinjam z g. Lucijanom.

          • AlFe .. “Da v Sloveniji vsi ne mislijo, da je bil komunizem slab, je pa vsak dan vse bolj očitno”
            ——–
            Sigurno da vsi ki so od komunizma profitirali, zanj ne mislijo da je slab. Vendar da se je tak sisten “prijel”, je bilo potrebno pobiti in pregnati mnogo ljudi. Dovolj je bilo, da se z njim nisi strinjal, pa si že bil na črni listi. Vsak ki je vedel, je bil ogrožen. Da je tak sistem na daljši rok nevzdržen, so mnogi vedeli, a so se morali izseliti (v kolikor jim je to sploh uspelo).
            Zaradi 45 let zapovedanega molka sta zrasli ena do dve generaciji v čisto drugem “ozračju”. Ti dve nam zdaj kreirata dnevno politiko, ki so jo zasejali njihovi starši.
            Kaj bi tu povedal referendum? Saj nam rezultat volitev pove, da je večina za komunizem. Neosveščena večina.

          • Neosveščena večina, ki je resnica sploh ne zanima !

          • Kaj bi tu povedal referendum?

            Zanimivo, kajne? Kaj bi povedal? Da je JJ pravzaprav edini, ki hoče zrušiti Murglje, črno na belem, da ljudje hočejo komunizem še naprej, da ljudje hočejo še naprej izkoriščati tiste, ki dobro delajo …. da sta JJ in Ljudmila v strašni zmoti, ko hočeta večino v parlamentu …
            In to bi povedal vsem!

            Lahko bi pa povedal, da je dovolj tega sranja, da hočemo spremembe.

            Enkrat bo treba nekaj drugega narediti, če hočemo spremembo. Če je pa nočemo, potem pa tarnajmo.

          • Se strinjam.

  • Nedvomno je potrebno doseči, da se izpod spomenika nazaj na pokopališče prenesejo posmrtni ostanki pobitih in da se opravi cerkveni pokop! To je edino civilizacijsko vredno Zahodne civilizacije.

  • Sarkazem

    Bravo! Končno smo se dokopali do naše resnice brez jamranja in negodovanja o nevednih in brezbrižnih volilcih, ki se jim niti ne ljubi na volišče in o krivični vladavini manjšine nad večino: komunisti so pri nas v večini, kristjani in drugače misleči pa v manjšini. In ker je šlo pri ruski in naši revoluciji za organiziran kriminal, ki pač ni hotel ostati v podzemlju, kot v zahodnih državah, ampak se je enostavno polastil oblasti in države, to početje pa zavil v prozoren celofan utopične socialistične ideologije za neuko ljudstvo, nam je jasno nadaljevanje tega dogajanja tudi danes pri nas. Večina naših ljudi se torej udinja organiziranemu kriminalu. Celo agresivni ateizem oz. antiteizem se lahko zlahka pojasni. Organizirani kriminal je v bistvu zločin. Zločinci pač ne morejo priznavati Boga in božje plačilo za tisto, kar počno. Najbolj enostavno si je reči, da Boga ni in zahtevati tudi od drugih, da ga ne priznajo.

  • Komunizmu,za nekatere socializemu s človeškim obrazom, starejši nočejo, ne morejo, nekateri še vednu ne smejo priznati dokazano zločinskost zato, ker bi s tem 1. priznali, da so jih 80 let vlekli za nos,in so s tem posredno ali neposredno “krivi za zločine in diktaturo partije do 1990, 2. da so bili naivni in zavedeni in verjeli partiji, 3. da so bili ustrahovani in niso upali kljub vedenju o zločinih niso upali to povedati, 4. vodilni, mnogi še danes nedotakljivi bi izgubili privilegije in “ugled”, mnogi borčevske penzije…
    Se je kdo zavedenim partizanom, tudi padlim, katerim so postavili spomenike, mnoge obnavljao, že kdo opravičil???

    Mlajši, mnogi še delovno aktivni, pa opozarjajo na takrat brezplačno zdravstveno zavarovanje, šolstvo, zagotovljeno služb, ugodna gradbena in stanovanjska posojila … in pozabljajo, da NIČ ni brazplačno. S tem je država pri ljudeh ustvarila občutek, da za vse poskrbi država (beri partija)in je zato nedotakljiva. Poznamo 133. čl ustave YU – verbalni delikt. Še mlajši pa nam starejšim, ki smo zrasli v kumunizmu in opozarjamo na zločinskost, odgovarjajo: pa ste le dobro živeli.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI