Kdor čaka, dočaka?

Žiga Turk 12.12.2017 6:00
 

Prejšnji teden je za kar nekaj zabave poskrbel uvodnik v Mladini, v katerem je njen urednik zapisal, “Čakalne vrste so dokaz, kako je zdravljenje dostopno celotni populaciji”. Pustimo ob strani notorično dejstvo, da čakalna vrsta pomeni, da je zdravljenje dostopno samo po dolgotrajnem čakanju; da v tem času bolan človek težje in slabše živi in dela; da se mu med tem zdravje slabša in da lahko ena nezdravljena bolezen povzroči še dodatno.

Poskusimo razumeti, kako je sploh mogoče, da nekdo pride na idejo, da je vrsta dokaz, da je nekaj dostopno vsem. Da so bile npr. vrste pred bencinskimi črpalkami dokaz, da je bil v SFRJ bencin dostopen vsem. Da so bile vrste za pralni prašek dokaz, da je bil pralni prašek dostopen vsem. Da so bile vrste za čevlje dokaz, da so bili v bivšem sistemu čevlji dostopni vsem.

Mimo vrste samo za bogate!

To logiko se da razumeti, žal pa kaže na nekaj še bolj nevarnega kot je nesrečno ubesedeno zagovarjanje našega zdravstvenega sistema. Logika je naslednja: če ne bi bilo vrst, bi bil nek izdelek ali storitev dostopna samo bogatim. Mimo vrste se je do kavnega zrnja dalo priti pri preprodajalcih, le dražje je bilo. V Avstrijo ali Italijo so šli lahko po (dražjo) kavo samo bogati, zato baje ni bilo socialno-nepravično, da je vlada Milke Planic uvedla takso za prehod meje.

V okviru socialistične logike, ki pravičnost izenačuje z enakostjo, so vrste čakalne vrste res dokaz dostopnosti. Ko tole pišem, za iPhone X ni vrste. Če pa bi vlada omejila ceno iPhone X na recimo 250€, bi povpraševanja gotovo presegalo ponudbo. Bogami, še jaz bi se za ta denar postavil v vrsto za ta telefon. iPhone X bi bil dostopen revnim in bogatim, če bi se le postavili v vrsto. Kdaj in če bi do njega prišli, je seveda drugo vprašanje.

Bolj pošteno povedano, telefon bi bil vsem enako nedostopen, ker ne verjamem, da bi bil Apple dolgo pripravljen telefone prodajati po ceni 250€. Čakalna vrsta torej ni znak dostopnosti, ampak znak enakosti. Če je cilj enakost, potem so vrste dobre, ker v vrsti smo vsi enaki. Ker je zdravje naše največje bogastvo, je enakost v (ne)dostopu do največjega bogastva najmočnejše orodje za ustvarjanje enotnosti v družbi. V tem je bistvo.

In kot vas bom prepričeval v nadaljevanju, enakost sama po sebi ni napačna. Je pa slabo orodje za napredek, kar na koncu kaznuje vse.

Iznajdljiva bolivarska republika

Za izdelke od šivanke, preko moke, sladkorja, goriva in čevljev, do avtomobila, se je potrebno postaviti v vrsto v Bolivarski republiki Venezuela. Tudi v tam je nekdo ugotovil nekaj podobnega kot uvodničar v Mladini, namreč, da vrste niso dobra reklama za režim (vir). Da čakajoči ljudje na ulicah Caracasa ne bi bili tako zelo fotogenični, je vlada ukazala, da se morajo vrste oblikovati v kleteh trgovin, podzemnih parkirnih hišah in podobno.

Kar je zlobna imperialistična propaganda. V resnici je vlada to uvedla zato, da ljudi ne bi opeklo sonce! Dolžino vrst so zmanjšali tudi tako, da so uvedli sistem po katerem lahko npr. ob ponedeljkih v vrsto za čevlje postavijo državljani, katerih zadnja cifra na osebni izkaznici je 1. Kar ne pomeni, da jih bodo dobili, ampak vsi drugi vsaj brez potrebe ob ponedeljkih ne stojijo v vrsti za čevlje. Ob sredah lahko taisti čakajo na toaletni papir … Skratka, dodelali so jugoslovanski sistem par-nepar.

Če se cene oblikujejo svobodno, so čakalne vrste izjema. Kdor je pripravljen plačati več, dobi kavo, gorivo, pralni prašek, kdor ne, pa pač ne. Socialisti bodo rekli, da to ni socialno-pravično. Ampak višja cena spodbudi k večji proizvodnji ali k inovacijam, ki ceno znižajo, ali k obojemu. Cene signalizirajo, kam se denar splača vlagati in kam ne.

Pomanjkanje je koristno

Pomanjkanje dobrin, katerega rezultat sta draginja in neenakost, ima za posledico inovacije in razvoj, ki pocenita stvari, da si jih lahko privoščijo tudi tisti, ki si jih najprej niso mogli. Prosto oblikovane cene so na kapitalističnem zahodu usmerile kapital tja, kamor je bilo najbolj pametno vlagati in je bilo na koncu tudi za reveže vsega dovolj. V socializmu kontrola cen in enakost v (ne)dostopnosti teh signalov gospodarstvu nista dajala in rezultat je bil pomanjkanje za vse.

Dokazljiva posledica torej je, da je neenakost dobra, saj so njena posledica hitrejše inovacije in razvoj, kar konec koncev poceni izdelke in storitve za vse. Danes je cenen telefon, ki stane 150€ boljši od najdražjega izpred petih let. Ob omejevanju cen in ustvarjanju »dostopnosti« skozi vrste, se to ne bi zgodilo.

Ampak, ampak, zdravstvo je nekaj drugega

Zdaj boste seveda rekli, »ampak zdravstvo je drugačno«. Je in ni. Ko gre za odzivanje na signale, ki jih dajejo cene in povpraševanje, se obnaša popolnoma enako kot hotelirstvo, čevljarstvo ali industrija mobilnih telefonov. Če več denarja pomeni več muzike, bo muzike čedalje več in čedalje cenejša bo.

Drugačno pa je zdravstvo zato, ker mora do zdravljenja priti vsak, do pametnega telefona pa ne. Dobro zdravstvo rešuje življenja, dobri telefoni pa ne. In vendar kakovost telefonov napreduje hitreje kot kakovost zdravstva. Ironija je, da država ne določa cen pametnih telefonov, ne vodi čakalnih vrst za ta ali oni model, in si vseeno revež danes lahko privošči telefon, ki si ga je pred leti privoščil samo bogataš.

Brez tega, da bi zdravstveni sistem deloval na osnovi ponudbe in povpraševanja, ki ga regulira prosto oblikovana cena, ne bo napredka. Nasprotno. Kot se je do kave dalo priti z zvezami in poznanstvi in mimo vrste, gre to tudi pri zdravstvu. Kot je obstajal črni oz. zasebni trg kave in ne samo občasna ponudba v javnih trgovinah, tako obstaja zasebna ponudba zdravstvenih storitev, ki jih pač plačamo.

V SFRJ smo nekako prišli do kave, sistemskega napredka, ki bi kavo pocenil in jo v izobilju naredil dostopno vsem, pa ni bilo. Uvajanje podjetniških zakonitosti v zdravstvo ne pomeni, da bi ga morali plačevati iz svojega žepa. Zavarovali bi se, kot zavarujemo hišo ali avto. Tudi visoko stopnjo solidarnosti med bolnimi in zdravimi ter revnimi in bogatimi bi lahko ohranili npr. tako, da bi revnim zavarovalnino deloma ali v celoti krila država.

Ampak sistem, ki niža izdatke za zdravstvo tako, da ustvarja dolge čakalne vrste, je treba odpraviti. Povprečni ljudje predolgo čakajo, bogati se znajdejo po svoje, javni zdravstveni sistem pa je prikrajšan za signale, ki bi mu ga dajal trg. Bolniki smo prikrajšani za napredek, ki bi bil posledica odzivanja na te signale. Nadomestiti ga je treba s sistemom, ki se bo, tako kot vsaka druga industrija, večjega povpraševanja veselil in ne bal; ki bo nižal cene in višal kapacitete s pomočjo inovacij na področju medicine, organizacije, financ in zavarovalništva.

Vsem, tudi najrevnejšim bi bila v takih razmerah na voljo boljša zdravstvena storitev, kot jim je danes. Samo osvoboditi se je treba miselnosti, da če ne bi bilo vrst, bi bila pa storitev na voljo samo bogatim. Ker so vrste, je hitra storitev na voljo samo bogatim, povprečnim pa ne.

 
Značke:

43 komentarjev

  • svitase

    Drži. Dolge vrste v zdravstvu dokazujejo, da je zdra, , vstveni sistem zanič, ker ponudba zdravstvenih storitev ne obvladuje oziroma zadovoljuje povpraševanja bolnikov.

    Vlada je lani nasedla vodstvu zdravnikov, ki je zahtevalo 300 mio EUR, da odpravijo čakalne vrste. Zdravniki so ta denar dobili, čakalne vrste pa so se še povečale.

    Vlada bi morala dodaten denar za plače zdravnikov pogojevati z odpravo čakalnih vrst in ta denar postopno dodeljavati glede na zmanjševanje čakalnih vrst.

    Če se čakalne vrste ne bi ustrezno zmanjšale, tudi dodatnega denarja ne bi bilo.

    Skratka, butalsko vedenje, nekdo dobi vnaprej nekaj, kar si ni zaslužil.

  • svitase

    Praktično to izgleda takole:

    Zdaj dobite 10 milijonov. Vsak naslednji mesec pa dobite nadaljnjih deset mio, če vsak nadaljnji mesec zmanjšate čakalne vrste za pet odstotkov.

  • Sarkazem

    Rešitev je seveda preprosta, toda v zadrti, ideološko s socializmom obsedeni državi, neizvedljiva. Strogo regulirano “javno zdravstvo” ne bo nikdar zadovoljilo potreb prebivalstva in bo prineslo samo kup anomalij, kot so čakalne vrste in slabo voljo ter apatijo med izvajalci in pacienti, kar bo negativno vplivalo na kvaliteto strokovnega dela. Odraz oz. simptom teh sistemskih napak je že strokovni padec, ki ga lahko vidimo na nekaterih oddelkih UKC. Medsebojni konflikti med personalom , ki so povzročili celo smrti med pacienti, so samo odraz napačno urejenega sistema stroke in zdravstva na sploh. Riba seveda smrdi pri glavi, glava se je pa zataknila v pravovernem, ideološko zadrtem socializmu, ki kot vemo, nikjer ne deluje, razen na Kitajskem, kjer so ga uspeli omiliti z zasebno iniciativo, skratka s kapitalističnimi dodatki. Kjer pa tega ne dopustijo, se jim zgodi Venezuela ali pa popačeno “javno šolstvo in zdravstvo” kot pri nas.

  • Ppiikkaa

    V Kliničnem centru imajo različne računalniške sisteme, ki med seboj niso kompatibilni. Različne klinike, Poliklinika, Leonišče, urgenca itd. so med seboj povezani s hodniki, računalniško pa ne. Ali je tako nalašč, da se otežuje delo zdravnikom in sestram? Skoraj vsak dan pa Klinični center obišče Janez Zemljarič, le kaj počne tam?

  • francelj

    Zdravstveno zavarovanje je treba pustiti, kot je (mogoče kvečjemu z večjo konkurenco različnih zavarovalnic, kompletno vso ponudbo oziroma izvajanje zdravstvenih storitev, od zdravnika družinske medicine do UKCL, pa je treba čimprej, in to res čimprej, stoodstotno privatizirati. Potem bo zdravstvo končno takšno, kakršno bi moralo biti že od nekdaj, pa ga vselej zavira, blokira in ideologizira (s parolami o JAVNEM zdravstvu)komunizem.

    • Jej jej! Al te bo Milojka!

    • Kapodistrias

      S popolno privatizacijo, vsaj kar zadeva primarni nivo zdravstvene službe, se pri izvajalcih zdravstvenih storitev strinjam; tam bi konkurenca dobro delovala. Ne strinjam pa se, da bi delovala konkurenca med več zavarovalnicami na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija. Seveda bi profitirale tiste, ki bi imele zdravo populacijo in dobre plačnike zavarovanj. Kdo bi pa poskrbel za zahtevnejšo, bolno populacijo? Vsaka zavarovalnica bi se jih otepala na vse možne načine. Neverjetno, koliko ljudi naseda tej floskuli, tudi ugledni ekonomisti. Saj tu ne gre za ideološko vprašanje, ampak povsem ekonomsko.
      Že po definiciji se konkurenca ustvarja med producenti blaga in storitev (tudi zdravstvenih!), ne pa pri povpraševalcih, kupcih blaga in storitev. Zavarovalnice so kupci zdravstvenih storitev v imenu svojih klientov, zavarovancev. Če je ustvarjen dovolj velik rizični prostor, npr. v veliki državi, kot sta Nemčija in Francija, kjer se riziki porazdelujejo, bi bilo več zavarovalnic že upravičeno,in tudi v resnici dobro delujejo, v niti 2-milijonski Sloveniji pa nikakor ne. To ugotavlja tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

      • “Kdo bi pa poskrbel za zahtevnejšo, bolno populacijo?”

        Kaj ni to večni problem? In večni odgovor: “Karitas.” Oziroma prevod za ateiste: “Zastonjska ljubezen do bližnjega, ki jo propagira krščanstvo.” Lahko pa tudi otroci, če jih je bolni pravilno vzgajal in jim zapustil dovolj denarja.

        Neverjetno, koliko ljudi naseda floskuli, da uzakonjena solidarnost daje pozitivne rezultate na daljši rok, tudi ugledni človekoljubi. 😉

      • Tudi več zavarovalnic bi delovalo. Pri dopolnilnem zavarovanju že imamo izravnalne sheme ravno zaradi tega.

  • Socialistično vulgarno razumevanje enakosti: vsem enake dobrine in ne vsem enake možnosti, družbo vodi v enakost v revščini in v propad. Po njihovem pojmovanju imajo nesposobni in leni pravico do toliko dobrin, kot sposobni in pridni.

    Zakaj so tako navdušeni nad takšnim pojmovanjem enakosti? Ker sami niso sposobni ničesar koristnega ustvariti. Niti poskrbeti zase. To pričakujejo od države, kjer se drenjajo pri koritu.

    Zdravstvo, gospodarstvo, šolstvo itd. je rešljivo le v večji privatizaciji in s tem v večji individualni in bolj pluralni pobudi. Toda nesposobni socialisti nikoli ne bodo za kaj takega, saj bi jih trg postavil na mesto, ki jim realno pripada. To je na dno.

  • Po Avstriji se naj zgleduje zdravstvo, pa bodo sistemske težave rešene.

    • ???

      Volivci na se zgledujejo po avstrijskih, pa bo šlo!

    • In kako so te zadeve urejene v Avstriji?

      • Sigurno ne na balkanski način , gospod Igor !

        Andrej Briški

        • Ne bo dolgo , ko bo postal dr. Radan nosilec reda za zasluge !
          Pri tem ne mislim nič slabega o njemu , ker je tudi on žrtev sistema !

          Andrej Briški

      • Človeški spomin he selektivna zadeva, spominja se le tega, kar človeku prija,, kajne gospod Igor.

        . februarja 2011 so avstrijski varnostniki sredi Ljubljane ordinirali ob nenadni zamenjavi članov uprave in nadzornega sveta slovenske izpostave banke Hypo in lizinga. Manever, ki so ga avstrijski lastniki banke pripisali želji po bolj etičnem poslovanju, je bil hiter, učinkovit in hkrati neobičajen. Predvsem pa nezakonit, ugotavlja inšpektorat za notranje zadeve. “In sicer, da je tuja varnostna služba opravljala naloge zasebnega varovanja brez soglasja in licence, nekaj nepravilnosti pa tudi na področju naročnika,” je pojasnil glavni inšpektor Roman Klopčič.

        https://www.rtvslo.si/slovenija/hypo-alpe-adria-avstrijski-varnostniki-ordinirajo-v-sloveniji/251488

        Če se še ne morete spomniti, vam bom prilepil povezavo do ograje med Slovenijo in Avstrijo …

        • Hvala za link. Kljub zabasanosti z delom sem ga uspel prebrati. Drži, novice se ne spomnim. A se ne počutim krivega. 😉 Prej kot selektiven spomin je problem v selektivnem ukvarjanju s politiko. Res sem ustanovitveni član politične stranke Zares, a v času tega članka se s politiko več nisem ukvarjal. Tudi izstopil sem prej. Za leto 2011 so zame bile značilne po štiri vožnje z mestnim avtobusom dnevno, kar mi je pobralo kar nekaj časa. Moje zavzemanje za družinska sodišča (pošteno povedano družinske oddelke na sodiščih, še bolj pošteno povedano posamezne sodnice specializirane za družinske zdrahe) mi je koristilo šele veliko let pozneje. V tistem letu pa sem trpel samovoljo visoko rangirane mariborske sodnice, ki se je odločila, da ne bo uveljavila strokovnega izvedeniškega mnenja, ki ga je sama naročila. Začasna razsodba, naslednja začasna razsodba, “preloženo za pol leta”, “preloženo za nedoločen čas”. Skratka veselica. Ko ugotoviš, da je veliko smotrneje tekati za avtobusi, kot dokazovati elementarno logiko sodnico, ki meni, da se na vse stroke spozna bolje od sodnih izvedenk.

      • Igor MB: “In kako so te zadeve urejene v Avstriji?”
        ===================

        Vprašaj kakšnega svojega soseda, ki dela v Avstriji in ni na plačilnem spisku državnega proračuna kot si ti.

        • Kaj naj bi ta nasvet pomenil? Da moji kolegi na graški in celovški univerzi ne bodo hvalili njihovega zdravstvenega sistema?
          Wirklich? Oder?

  • Samo ne misliti, lepo prosim, velja tudi za avtorja, da bo bolj trzno zdravstvo tudi cenejse zdravstvo. Za slovensko zdravstvo gre manj od 9 procentov BDP, za ameriskega pretezno trznega okoli 15 procentov BDP.

    Sicer sem osebno podpornik komplementarnosti javnega in privatnega zdravs

    • Igor MB

      Američani pojedo dvakrat več mesa od Evropejcev. Njihovega zdravstva ne more rešiti noben znesek.
      igor đukanović

    • To je zato, ker je Obamacare zanič.

  • zdravstva. Presenetljivo je, koliko Slovencev in zlasti Slovenk obozuje Bergdoktorja in Schwarzwaldsko kliniko in jih obenem levica zlahka prestrasi pred privatno pobudo v zdravstvu.

    Cakalne dobe so glavna katastrofa slovenskega zdravstvenega sistema. Za njih nosi pretezno krivdo politika, vlada oz. Ministri in ministrice za zdravje.

  • Sicer je po ugotovitvah WHO slovensko zdravstvo v evropskih primerjavah nadpovprecno ucinkovito. Nenazadnje zaradi nadpovprecne kvalitete slovenskega zdravnistva. Tu se iz socialisticnih casov ko je to bil eden redkih poklicev relativno neeodvisnh od rezima. Ker novinarji to se zlasti niso bili, iz jeze in fovsije se danes svinjajo p zdravnis

  • Tvu in zlonamerno med ljudmi sirijo lazen vtis. Mnogi nasedajo. Nekateri na sreco ne. Zaupanje in spostovanje med zdravnikom in bolnikom je namrec temelj in conditio sine qua non vsakega uspesnega zdravljenja.

  • svitase

    Dr. Možina, tedanji predsednik zdravnikov, je lani na RTV izjavil, da ima slovensko zdravstvo 20 letni zaostanek za avstrijskim zdravstvom.

    Torej se ve, kaj je treba storiti v našem zdravstvu, da bo dohitelo avstrijskega.

    Pogoj za to pa je. vzpostaviti podoben zdravstveni sistem kot ga imajo Avstrijci.

    • Igor MB

      Hm. Katero zdravstvo ima zaostanek? Kubansko za ameriškim? Ali obratno? V tretjih ameriških deželah so bolj konkurenčni poceni a zelo kvalitetni kubanski zdravniki…
      P.S. Nisem rekel, da se glede učinkovitosti ne moremo še desetletje učiti od Avstrijcev. A nekateri rešitve so očitno tudi pri nas boljše, če pa sistem kljub vsemu še ni razpadel.
      igor đukanović

      • Igor, kakšne neumnosti spet kvasiš.

        Na kubi imajo dober zdravstveni turizem. Domačini imajo pa zanič zdravstvo – še pred 100 leti smo imeli pri nas boljše.

      • Alojz, Kuba je revna država pod neugodnimi sankcijami edine gospodarsko razvite sosede. A njihove glasbe in njihovega zdravstva ravno ne bi šimfal.

  • PrimozT

    Dober članek. Veliko večino problemov slovenskega zdravstva bi rešil en sam preprost ukrep: splošna participacija za VSE storitve v višini 10% oz. 20 – 30% za ne-nujne (stvar dogovora) storitve; ukrep, ki je v očeh etatističnih ekonomistov, ki v Sloveniji prevladujejo, seveda nepravičen in ga zato ne bomo uvedli. Žalostno.

  • Neurje je dokaz, da naša skrb za okolje deluje.

  • Poplave so dokaz, da naša skrb za vodo, ki smo jo vpisali v Ustavo, deluje, in da je voda resnično dostopna vsem.

    • Nadarjenosti za oliko ti ravno ne morem pripisati. (Se ne morem domisliti niti enega kulturnega komentarja.)

      A nadarjenost za humor vsekakor. 🙂 Morda bi se bolje odrezal kot karikaturist.

  • Židanova sintagma, da je les naše skupno bogastvo deluje, sedaj je les skoraj na vsakem dvorišču.

  • Marija Pfeifer je morala iti s polozaja strokovnega vodje UKC zaradi odstavitve rdecega proteziranca s cela pediatricne klinike. Rajka Kende. Tako enostavno.

    Vsi dominantni mediji so naredili neverjetno hajko in propagando, da bi se to zgodilo. Tudi nacionalna RTV. Brez enega argumenta.

    • IF: “Marija Pfeifer je morala iti s polozaja strokovnega vodje UKC zaradi odstavitve rdecega proteziranca s cela pediatricne klinike. Rajka Kende. Tako enostavno.”
      ============================

      Še bolj enostavno je.
      Morala iti zaradi gonje proti njej s strani ministrice Kolarjeve, ker je ta tako skušala odvrniti pozornost s sebe zaradi svoje nesposobnosti, ko v 3,5 letih ni naredila nič. Kdo se ne spomni njenih obljub lansko leto, ko je obljubila zdravstveno reformo do 15. decembra, ko je prišel ta datum pa je to prestavila na januar letos, ko tudi takrat ni bilo nič je ostala tiho in se nekaj časa skrivala.

  • V propagando orwellovskega tipa so vkljucili starse otrok z bolnimi srcki. Dejstvo je, da v je letu 2017 smrtnost operiranih otrok s srcnimi anomalijami na Pediatricni kliniki nic. Nul. Niente. V razvitih zdravstvenih sistemih je okoli 4 procente. In zaradi smrtnosti nic procentov je moralo iti vodstvo UKC. Takih. idiitov in manipulantov ni drugje na svetu

  • In ustolicili so na vrh najpomembnejse zdravstvene ustanove v drzavi Jankovicev kader. Brez enega dneva izkusenj v zdravstvu in brez vsakrsnega strokovnega znanja. Bravo! Bravo politiki, visoko moralnemu premieru, ki take stvari pocenja. V skodo stroke in pacientov. Bravo mizernim medijem, ki so izvedli propagandno pomoc vladi ori tem

  • Pri tej brezglavi skodljivi raboti. Obenem pa isti, recimo Bobovnik, obsedeno branijo upravo Luke. Kjer vladajo mafijska razmerja. Kjer so zaposleni priviligirani, pogodbeni pa na veliko izkoriscani. Kjer se mizi pred ilegalnimi posli, vkljucno s prepovedanimi drogami.

  • Oh! Zadeva je še bolj enostavna. Že zdavnaj je sveti Aguštin ugotovil: “Kaj je država brez pravičnosti? Nič drugega kot roparska tolpa.” Da ta misel ni kar tako, si jo preberimo na Radio Vatikan http://sl.radiovaticana.va/news/2015/12/23/zore_bog_naj_živi,_varuje_in_ohranja_našo_državo_slovenijo_bog_naj_te_blagoslovi,_slovenija/1196511 , kjer jo je izrekel sam nadškof Stanislav Zore.

    Ti roparji imajo vse, od sodnikov, preko policistov do vojakov. Časopise oziroma medije bi seveda moral omeniti najprej. Zato ni druge, kot predlagal Boštjan M. Zupančič: “Odzvali se bodo šele na ulico in odkrit revolt.”

    To misel seveda uradni mediji skrivajo pa jo lahko preberete le še na opozicijskih straneh: http://nova24tv.si/slovenija/to-je-slovenija-rezimski-casopis-dnevnik-obracunava-z-uglednim-pravnikom-bostjanom-m-zupancicem-ker-kritizira-nedelo-drzavnih-uradnikov/

    Gospodje! Na nami je, kaj bomo storili! Predlagam, da se zgledujemo po Butalcih, ki so Turkom kar najstrožje prepovedali vstop v Butale.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI