Stane Granda: Slovenija v iskanju samega sebe

Stane Granda 6.12.2017 14:0829 komentarjev
 

Slovenska ne- ali bolje protikomunistična družba je v preteklosti podcenjevala komunizem, zlasti njegove domače korenine, ki poganjajo iz družbenih krivic. Slovenci smo zanje posebno občutljivi in geslo »stara pravda«, zavzemanje za pravico, nas določa kot malokateri narod v Evropi.

Kdor se pogovarja s slovenskimi državljani hitro ugotovi, da je med njimi veliko nezadovoljstva. Pri razčlenjevanju tega stanja pa si je kmalu na jasnem, da ga mnogi ne znajo razložiti. Hočejo drugačno in boljšo domovino, ne vedo kakšno in zato ne zmorejo določiti ciljev prihodnosti in poti do njih.

Na splošno sta dva vira nezadovoljstva. Prvi je povezan z prevelikimi pričakovanji ob osamosvojitvi, drugi pa iz primerjave z bogatimi družbami, zlasti Nemčijo, kar pa Slovenija nikoli ni bila in je veliko vprašanje, če kdaj bo. Posebno nezadovoljstvo pa preveva ljudi, ki so bolj ideološko-politično čuteči. Večina Slovencev je pričakovala, da bo komunizem čez noč propadel, da po nekaj mesecih ne bo o njem ne duha ne sluha. Motili so se. Komunistična vzgoja in skromna mednarodna razgledanost državljanov sta bili dobro načrtovano in temeljiti uporabljeno sredstvo komunistične ideološke samoobrambe. Komunizem je predolgo časa trajal in mnogi so na njegov račun predobro živeli, da bi ga čez noč zavrgli. Številnim pristašem  je obljubljal in tudi dajal privilegije, ki niso imeli nobene povezave ne z delom, ne z znanjem, z ničemer, razen nagrado, ker ga brez rezerve podpirajo. Mnogim je komunizem prinesel tudi standard, ki ga sedaj ne morejo zadržati in sodelovanje pri oblasti, do katere je danes mogoče, kljub vsem pomanjkljivostim, priti le preko politične dejavnosti v strankah in volitev. Krog resničnih ali namišljenih oblastnikov se je zmanjšal. Ne gre spregledati tudi socialnih krivic in napetosti, ki jih je prinesel nov, kapitalistični družbeni sistem. Žal številni pristaši nekdanjega režima nočejo ali ne zmorejo videti, da so s spremembo režima največ pridobili nekateri posamezni komunistični privilegiranci, ki so se že pred zlomom komunizma pripravljali na njegov konec in polastitev nekdanji državnih podjetij. Obtožujejo osamosvojitelje, jih krivijo celo prevare in podobnih grehov. Gre za ideološko in politično »slepe« ljudi, ki živijo v preteklosti in se bojijo prihodnosti, gre za ljudi, ki  zaradi intelektualne lenobe ne zmorejo videti kraje, laži in sprenevedanja, ki so bistveno orodje komunističnega grabljenja oblasti.

Slovenska ne- ali bolje protikomunistična družba je v preteklosti podcenjevala komunizem, zlasti njegove domače korenine, ki poganjajo iz družbenih krivic. Slovenci smo zanje posebno občutljivi in geslo »stara pravda«, zavzemanje za pravico, nas določa kot malokateri narod v Evropi. Tudi zaradi nenasitnega, slovensko-bolestnega iskanja resnice in pravice smo Slovenci med tistimi narodi, ki se najraje tožarijo na sodiščih. Prav zaradi izjemne socialne občutljivosti je velik del nekdanjih naivnih in družbeno premalo kritično razgledanih krščanskih socialistov končal v komunističnih vrstah. Niso uvideli, da besede demokracija, pravica, svoboda… pomenijo pri komunistih nasprotje tistega, kar v resnici pomenijo. Spreobračanje in zloraba vrednot se jim je poleg sejanja strahu in negotovosti globoko splačala pri osvajanju oblasti Slovenska pomlad je precenjevala Slovence, v demontažo nekdanjega komunističnega režima ni praktično nič vložila in zato je današnja Slovenija tam kjer je. Vodijo jo komunisti. Pa ne po zaslugi Moskve ali kakšne mednarodne komunistične centrale. Komunistom so sprva onemogočili, da bi kot ministri koalicij vodili državno obrambo, notranje zadeve, pustili pa so jim socialo, šolstvo, kulturo in tam sedaj nadvse uspešno ribarijo v kalnem. Še huje je, da so večino starih birokratov pustili na svojih mestih. Ti so potem vzgajali svoje naslednike in četudi demokratične stranke zmagajo na volitvah, jih pri izpolnjevanju predvolilnih, predvsem pa demokratičnih načrtov izigra stari birokratski aparat. Povedano drugače in enostavneje: Slovenije in Slovencev ne ogroža mednarodni komunizem, ampak sami sebe. Osamosvojitvene stranke so premalo poznale in upoštevale slovensko zgodovino, kjer sta bila socialno in na njem sloneče nacionalno vprašanje temeljni generator družbenih in političnih zahtev in ciljev.

Slovenija ima prihodnost. Svetlo in lepo. Le pot do nje bo daljša in bolj trnava kot so predvidevali največji pesimisti. Zahteva veliko truda in potu, predvsem pa močne in jasne volje. »Kjer je volja je tudi pot,« pravi pregovor. Slovencem gre očitno trenutno predobro, da bi se vrnili na pot, ki so jo začrtali ob slovenski osamosvojitvi. »Kajti meso želi zoper Duha, a Duh zoper meso; ta sta namreč nasprotna drug drugemu« (Gal 5,17)

Prispevek je bil prvič objavljen v 24. številki Svobodne Slovenije, ki je izšla 4. 12. 2017

Foto: aol.co.uk

 
Značke:

29 komentarjev

  • svitase

    Iz dneva v dan se mi potrjuje, da je ključ rešitve v vrednotnem pogledu na življenje.

    Ko gledamo na življenjska vprašanja in odločitve skozi prizmo vrednot, potem ni bojazni za našo razvojno pot.

    Toda, danes je to težko, ko mediji ponujajo poplavo puhlega, lahkotnega, nesmiselnega, nevrednotnega življenja, ob katerem človek izgubi kompas za vrednoten razvoj in se izgubi v ležerni apatiji, puhloglavosti, nekritičnosti in neustvarjalnosti.

  • svitase

    Tudi oddaja Studio city na RTV deluje puhloglavo, saj ne omogoča gledalcem, da bi izvedeli kako gleda na določen problem levica in desnica, zlasti še, ko gre za strokovna vprašanja.

    Splošno znano je, da različen pogled ne velja le za politike, ampak tudi stroko, od pravnikov, do šolnikov, novinarjev, ekonomistov….

    In če gledalcem ni omogočeno, da bi slišali obe opciji, ne znajo več razmišljati življenjsko logično in jih lahko politiki vodijo za nos.

  • svitase

    Splošno znano je, kako samodržen in nedemokratičen sistem je nastal v Rusiji potem ko se je zavihtel po Jelcinu na vrh Putin.

    Splošno znano pa je tudi to, da se politiki družijo s tistimi, ki jim je po duhu blizu in ima tovrstne izkušnje – samodržne, nedemokratične.

  • svitase

    Tudi primer Šarec je pokazal, da ni pot do uspeha po levi ali desni poti, ampak po vrednotni poti.

    Šarec je na zunaj tako nastopal in to mu je prineslo veliko glasov.

    Ljudje si želijo vrednotne spremembe, od besed k dejanjem.

    • tolmun1 tolmun1

      Svitase , kaj pa je po vaše VREDNOTNA pot Šarca , oziroma kaj ste pri njem našli
      vrednotnega v njegovih govorancah ??? Vrednote niso nekaj kar se da da naučiti ,
      več ali manj so človeku prirojene , razsoden človek jih privzame po dobrem vzgledu v vsakodnevnem življenju , druga možnost je ravno nasprotna , namreč zelo prisotne in za večino mamljive “vrednote” so vrednote partijskih sekretarjev od čebinske zarote /deklaracije/ dalje , vse do današnjega dne in še dlje ! Človek , ki pošteno dela in pošteno razmišlja ne glede na to , ali je ateist , ali kristjan ! Zagotovo ne naseda lažem in vrednotam na rdeč način ! Na začetku svojega pisanja sem navedel med drugim tudi to , da človek ko se rodi ni obremenjensi z ničemer , seveda pa je ob rojstvu storil prvi korak v procesu svojega razvoja . Vstopi namreč lahko v svet , ki je lahko prijazen in po vaše vrednoten , vse do
      pričetka šolanja , takrat pa je že izpostavljen vrednotam režima , ki nam vlada
      že skoraj stoletje in ne dopušča staršem , da bi njihov otrok odraščal v svobodnem
      svetu , ki ni ideološko kontaminiran , kar pa danes ni več možno , ker je kontaminiran že ves sistem izobrazbe , ki bazira na komunistični in socialistični ideologiji , ki prezira in negira vse ,kar je na svetu poštenega , še enkrat ne preferiram nobene vzgoje , kajti po čudežu je lahko celo tudi kakšen komunist
      pošten , isto velja tudi za ateiste vendar njim ni potreben čudež , je pač tak kot
      je , recimo dobro vzgojen in pošten in ne verjame boljševikom in njihovim klonom!

      Andrej Briški

  • svitase

    Vsekakor mora biti stranka, ki tako deluje, da lahko zaobjame širši volilni bazen. Ne pa, da na veliko vpije: – Jaz sem levica ali desnica, pojdite za menoj!

  • Res je svitase, ta vrednoten pogled bi naj imel svoje mesto, če bi hoteli da se kaj spremeni.
    Lahko bi bil na sredini, ki je sedaj rezervirana za tisto nekaj vmes. In kjer se gnete čedalje več strank.

  • Seveda bi ta vrednoten pogled zagovarjali le tisti, ki sami čutijo da ga lahko.
    S samokandidaturo ?
    Skratka da se “argument moči” nekako prevesi v moč (argumenta)!
    Menim, da bi v dobi interneta bilo to izvedljivo.

  • Skratka, v informacijski dobi bi si lahko privoščili demokracijo.
    Namesto strankokracije, podprte z ukradenim denarjem vseh nas.

    • Gospa Amelie,
      ne vem, če internet prinaša moralne vrednote. Pravzaprav trdim, da ne. Kdor prinaša moralne dobrote, jih pač mora imeti:

      Jezus mu je odvrnil: »Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga! (Mt 10, 18)

      Gospa Amelie,
      zakaj pa ste tako navalili s to demokracijo? Ste resnično prepričani, da je boljša od prosvetljenih kraljev? Poglejte zahodnega človeka … kako se baha z demokracijo, človekovimi pravicami in svoboščinami … pa so mu vsilili kulturo smrti. Umira, nadomeščajo ga pa ljudje, ki za demokracijo še slišali niso.

    • Internet kot orodje za izbor, samo to in nič več.
      Navalila ?
      Samo kot predlog .. “vzemi ali pusti”!!!
      Se pa strinjam z vašim videnjem glede prosvetljenih kraljev.

  • svitase

    Ali ni hkrati žalostno in smešno, da se ob sprejemanju zakonov vedno upošteva finančni učinek zakona, ne pa tudi vrednotni vidik zakona.

    Ko bi upošteval oba vidika oziroma učinka, bi bile odločitve po zdrai pameti in brez škodljivih posledic.

  • svitase

    Vrednotni vidik oziroma učinek je pomemben tudi zaradi ssprotne samovzgoje in življenjskega ravnotežja.

  • svitase

    Če bi upošteval vrednotni učinek odločitev, bi se izognili tudi krivicam in drugim škodljivim posledicam.

  • svitase

    Tudi pri strankah se pogreša vrednoten cilj delovanja.

    In to celostno vrednoten cilj delovanja, ki:

    – ima hkratni občutek za dobro gospodarjenje in osebni standard prebivalstva, ki sta v medsebojni soodvisnosti

    – na ta način sproti spodbuja ustvarjalnost in logično razmišljanje ter ravnanje za dobro gospodarjenje in pravično porazdelitev ustvarjenega.

  • svitase

    vsekakor pa mora vrednotna odločitev vsebovati vse vrednotne elemente in sicer: človekoljubni, resnicoljubni, pravični, pošteni, solidarni in odgovorni vrednotni element odločitve.

  • svitase

    Ko bi se ob odločitvah sistematično analizirali vrednotni elementi odločitev, bi se odločevalci v diskusijah in pri odločanju težko izognili pravi zdravo razumski odločitvi.

  • svitase

    Lahko bi veljalo pravilo, da je odločitev nična, če ne vsebuje vse vrednotne elemente.

  • svitase

    Seveda pa ne sme manjkati gospodarni element vrednotne odločitve.

  • Jaz pa v tem adventu ter ob zaključevanju starega in prehajanju v novo Slovencem izrecno in srčno želim,da bi na vsak način nadaljevali z iskanjem Resnice in Pravice a le tam,kjer se ta da resnično najti.Naj vse nas vodi Betlehemska zvezda namesto one krvave petokrake ,ki nas vedno znova zperverzno peha v pogubo.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI