Kolumbova hči Alma M. Karlin gostuje v Ljubljani (FOTO)

Časnik 5.12.2017 18:530 komentarjev
 
Razstavni eksponat, ki na domiselni način prikazuje osemletno pot Alme Karlin okoli sveta.

Razstavni eksponat, ki na domiselni način prikazuje osemletno pot Alme Karlin okoli sveta.

Pokrajinski muzeje Celje je v sodelovanju s Cankarjevim domom pripravil veliko pregledno kulturnozgodovinsko in antropološko razstavo posvečeno svetovni popotnici, pisateljici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki in teozofinji Almi M. Karlin (1889–1950, Celje).

Razstava Kolumbova hči Alma M. Karlin, avtorice Barbare Trnovec, kustosinje etnologinje in kulturne antropologinje, ki bo na ogled v Galeriji Cankarjevega doma do 14. januarja 2018, so pripravili ob 90-letnici njene vrnitve s poti okrog sveta. Almino potovanje, življenje in delo so prvič predstavljeni na tako kompleksen, celovit in inovativen način. Na ogled so predmeti iz različnih zbirk, nekateri so tudi prvič predstavljeni širši javnosti.

Kot je avtorica Barbara Trnovec zapisala v kratki predstavitvi razstave, bodo med predmeti iz zbirke Alme Karlin obiskovalci lahko občudovali tudi skrivnosten kipec, ki ga je znamenita Celjanka prejela spomladi 1920 v Peruju, kjer je začela svoje osemletno potovanje okrog sveta. V Arequipi ji ga je podaril eden od njenih učencev; takrat se je namreč preživljala s poučevanjem tujih jezikov. Kot je Alma karlin zapisala v potopisu, ji je njen učenec podaril »star inkovski zaklad, hudiča, kakor ga je imenoval, ki se ga je njegova žena bala«. Alma ga je poimenovala malik, tri leta pozneje, ko je prispela na Kitajsko, pa je izvedela, kaj kipec predstavlja. V Pekingu je spoznala dr. Ferdinanda Lessinga, nemškega lingvista, etnologa in sinologa; v potopisu pravi: »Ob tem moram omeniti svojega perujskega malika. Dr. Lessing, znan nemški arheolog, ki se je takrat mudil na Kitajskem, je v kipcu iz lojevca prepoznal Li Tie Guaia.« Izvedela je, da Li Tieguai, kakršen je pravilen zapis njegovega imena, predstavlja enega od osmih daoističnih nesmrtnikov. Kipec je šest let tovorila s seboj, od Peruja do Jave. Septembra 1926 je prispela v Džakarto in doživela »popoln polom«; izčrpana od malarije in pomanjkanja se je zanašala, da jo bodo tam čakali honorarji za novinarske prispevke in priporočilna pisma, kar pa se ni zgodilo. Takrat je zapisala: »Na Javi sem se odločila, da se ločim od Li Tie Guaia. Morda pa je vse moje smole kriv on. (…) Zdaj sem ga skupaj z drugimi dragocenostmi zapakirala v zaboj in ga predala generalnemu konzulatu za transport. Cesarski Nemci so zanesljivi …«

Zaboj je čez štiri mesece prispel v Celje. Pozneje, po Almini vrnitvi s poti zadnje dni leta 1927, je celjski profesionalni fotograf Adolf Perissich posnel fotografijo, na kateri je popotnica s kipcem v rokah. Kipcu, ki ga v enem od novinarskih prispevkov imenuje tudi Skrivnostni, je pripisovala posebne moči in velik pomen. Navdihoval jo je za pisanje in postal osrednji junak romana Der Götze (Malik), s podnaslovom Ein Mystischer Roman (Mistični roman), ki je izšel leta 1932 v Potsdamu. Skrivnostni kipec je po Almini smrti, v letih 1957–60, takratnemu Mestnemu muzeju Celje izročila njena prijateljica in dedinja Thea Schreiber Gammelin. Že pred popisom podarjenih predmetov je Li Tieguai (v doslej nepojasnjenih okoliščinah) zašel v Azijsko zbirko. Odkrit je bil med inventuro te zbirke, potem ko je bil več kot pol stoletja shranjen v lesenem zaboju v muzejskem depoju.

Več o Almi Karlin.

 
Značke:

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI