V kleti Državnega sveta

Aleš Maver 4.12.2017 6:2910 komentarjev
 

Nedavno tega me je za nekaj minut razgibala novica, da je koalicija desnosredinskih političnih skupin osvojila absolutno večino izvoljenih predstavnikov lokalnih interesov v Državnem svetu. Ker na vsedržavnih volitvah stranke desno od sredine že dolgo niso vknjižile kakega podobnega uspeha, sem ob tem pozabil celo, da sem pred nekaj leti zagovarjal odpravo zgornjega doma slovenskega parlamenta. Zaradi česar me je bilo potem nekajkrat, ko sem se udeležil prireditev v njegovi organizaciji, rahlo sram.

Ime česa je Državni svet? 

Kljub občutku sramu pred svetniki, ki so nam postregli s kavo, pa do danes svojega splošnega mnenja o organu nisem spremenil. Glede na svojo brezzobost je pač precej odveč. Šestinštirideset glasov, s pomočjo katerih lahko Državni zbor povozi sleherni njegov veto, je sorazmerno lahko zbrati.  Kajpak se dobro sliši, da je naš parlament dvodomen.

A podatek, da je Slovenska ljudska stranka, ki bo na državnozborskih volitvah po vsem videzu potila krvavi pot za vstop v spodnji dom, postala druga najmočnejša skupina v zgornjem, mi je dal misliti. Še bolj nemara možnost, da se utegnejo volitve v Državni svet sprevreči v neke vrste vstajenje doslej ne preveč vidnega Marka Zidanška. Spomnil sem se, da so po postkomunistu Ivanu Kristanu in pred Mitjo Bervarjem organ vodili člani omenjene stranke. Pomislil sem tudi na nekaj vetov, ki jih je Državni svet v preteklosti sprejel, pa si jih nisem znal prav razložiti.

Večina in Cankar

V “klet” Državnega sveta je očitno vgrajena nekakšna tipično slovenska konservativna večina, ki jo verjetno omogoča poudarjena teža elektorjev iz podeželskih okolij in iz različnih interesnih združenj. Omenjeno v evropskem okviru ni nič posebej presenetljivega. Kot je pri nas SLS v veliki meri stranka lokalnih funkcionarjev, je to na Poljskem Poljska ljudska stranka, na Hrvaškem Hrvaška kmečka stranka, na Finskem in Švedskem pa denimo (agrarna) Stranka centra.   Vse te druščine se praviloma na lokalnih volitvah odrežejo bistveno bolje kot na parlamentarnih.

Značilno slovenska konservativnost pomeni tisto, kar sem pred leti poimenoval simbiozo kvatrnega semnja, se reče ustaljenih domači(jski)h izročil, in titovke, prevladujoče povojne politične mitologije.  Le, da svoje lastne teze nisem vzel dovolj resno. Isto formulo je letos očitno uspešno uporabil Marjan Šarec. In prav ta tip slovenske konservativnosti je “kriv”, da je levica povsem enotna pri čudaškem spreminjanju ustave o financiranju zasebnih (predvsem katoliških) šol, že pri trenutno najbolj znanem sirskem beguncu pri nas pa se njena enotnost konča. Zgolj malo je namreč treba, da bi človek tudi velik del slovenskih nedeljnikov pripravil do jeznega demonstriranja proti nedopustnemu vdoru “privatnega” v javni šolski prostor. A po drugi strani je zelo težko pregnati pomisleke celo marsikaterega prejemnika borčevske pokojnine, ali ne stane “frizer Ahmed” naše države vendarle preveč.

Morda bo kdo vprašal, zakaj se potem ta naravno konservativni čut Slovencev, ki se bojijo vsake spremembe, ne prelije še na raven Državnega zbora. Odgovor je pravzaprav podal že naš največji pisatelj in najboljši politični analitik v naši zgodovini, Ivan Cankar. Ta je lokalnemu zdravniku v Hlapcih položil v usta misel, da naš človek ne bo nikoli odlašal z besedo, če ga boš vprašal, ali naj odpravimo vero ali kvatrni semenj. In ker so na levi zaradi zgodovine zadnjih desetletij varuhi “kvatrnega semnja”, se pravi, statusa quo, izbira za sicer konservativno večino ni težka niti danes.

Foto: J. Rath /VEČER/

 

 
Značke:

10 komentarjev

  • ZigaStupica

    Kaj se dogaja od izida 1. kroga zadnjih predsedniških volitev dalje. Kakšno pokroviteljsko mnenje do Slovenske ljudske stranke. In to z videzom, kot da je »klet« Državnega sveta. Neka neutemeljena jeza do zakonite stranke, ne razkrije pa se jedra jeze.

    Se pa mnenje veže na pred nekaj dnevi podobno lansirano pokroviteljsko stališče o SLS, kjer je bilo jedro neutemeljene jeze do SLS izoblikovano takole: “Kaj kmalu se je rodil odcep – mladi Marjan Podobnik je ustanovil novo stranko s starim, predvojnim imenom Slovenska ljudska stranka. S tem je razpolovil krščansko demokracijo, svojo (novo) stranko pa je dejavnostjo in naravnanostjo, skupaj z vodstvenimi nasledniki usmeril na odhod s političnega odra.”

    Tako ne bo šlo.

  • ZigaStupica

    Tako ne bo šlo. Pokroviteljske ocene je treba osvetliti. Nato pa jih, ker se ne odstopi od njih, izpodbiti. Osvetlimo mnenje do SLS:

    A.

    V prispevku v reviji Mladina je februarja 1988 (Bila je pšenica, zdaj raste plevel) dr. Franc Zagožen napovedal potrebo po organiziranju Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine. S študentom Emilom Erjavcem sta tehtala, komu ob sodelovanju ponuditi vodenje iniciativnega odbora – Jožetu Pučniku, bratu kmeta Ivana Pučnika iz Črešnjevca ali Ivanu Omanu, kmetu iz Zminca v Poljanski dolini. Prej je privolil Oman. Priprave so tekle spomladi 1988, precej tudi ob pomoči ZSMS. Nato so organizirali Javno kmečko tribuno z naslovom Ali mora kmet res le ubogati?, »v četrtek, 12. maja ob 10. uri v Unionski dvorani na Nazorjevi 3 v Ljubljani.« Prvi statut je nastajal ob pomoči Franceta Bučarja, registrirali so se kot društvo. (podatki iz odstavka po: Slovenska pomlad, portal Muzeja novejše zgodovine Slovenije, 2008).

    Slovenska ljudska stranka je ustanovno vpisana v AJPES z dnem: 26. 5. 2000. »Slovenska ljudska stranka in Slovenski krščanski demokrati so se združili 15. aprila 2000 na Kongresu v Ljubljani. Novoustanovljena stranka SLS+SKD Slovenska ljudska stranka se je na kasnejšem Kongresu 31. januarja 2002 v Murski Soboti preimenovala v Slovensko ljudsko stranko.« (besedilo v navednicah po: Slovenska ljudska stranka).

    C.

    »Slovenski krščanski demokrati so bili med zamudniki pri odločanju za nastanek političnih strank. Odločno voljo, da nameravajo biti stranka in ne zgolj gibanje, so jasno izrazili šele 2. novembra 1989, torej dolgo zatem, ko so bile večje opozicijske stranke (SKZ, SDZ, SDZS, ZS) že ustanovljene. Razlog je v dejstvu, da Slovensko krščansko socialno gibanje (SKSG), ki je nastalo 10. marca 1989 (Društvo 2000), ni imelo ambicije postati politična zveza oziroma stranka. Njegov predsednik Peter Kovačič je poudarjal, da ni v duhu krščanskega gibanja, da bi se klasično strankarsko organiziralo, predvsem pa ne more biti v nobenem bloku, tudi opozicijskem ne. Izvršni odbor je kasneje sklenil, da SKSG ne bo podpisal Majniške deklaracije […]« (besedilo v navednicah po: Slovenska pomlad, isto).

    Nova Slovenija – Krščanski demokrati je ustanovno vpisana v AJPES z dnem: 29. 8. 2000. »Nova Slovenija je bila ustanovljena 4. avgusta 2000, nekaj mesecev po tem, ko so se po dolgih letih prizadevanj združili Slovenska ljudska stranka in Slovenski krščanski demokrati. Z združitvijo je razpadla takratna vladna koalicija, združena stranka SLS+SKD in Slovenska demokratska stranka pa sta oblikovali novo koalicijo. […] Dr. Andrej Bajuk in Lojze Peterle sta […] izstopila iz združene stranke in 4. avgusta 2000 v Ljubljani ustanovila stranko z imenom Nova Slovenija – Krščanska ljudska stranka […].« (besedilo v navednicah po: Nova Slovenija).

    • ZigaStupica

      Skratka, rezime odgovora na članek: Naj se povežejo – SLS, NSLS in GOD. Čas je že.

      »Zdaj, ko je Marko Zidanšek postal “veliki zmagovalec” frakcijske vojne znotraj SLS in tako “dokončno” stabiliziral svoj položaj na vrhu SLS, pa ima tudi vse možnosti, da zelo resno začne povezovalni dialog s Francem Kanglerjem in njegovo Novo ljudsko stranko (NLS). [kar bo] bistveno olajšala morebitno vzpostavitev predvolilne
      koalicije med SLS, Kanglerjevo Novo Slovensko ljudsko stranko ter stranko GOD, ki jo vodi Aleš Primc.« (pozareport, danes in pred nekaj dnevi).

  • Igor MB

    V kakšnem smislu so katoliške osnovne šole med zasebnimi večinske? Po številu učencev?
    Igor Đukanović

  • Vloga Kmecke zveze in SLS pri demokratizaciji Slovenije je seveda izjemna. V tem tisocletju je tako zdrsnila v politicni tezi in v trdnosti politicne orientacije, da je vprasljivo, ce je njen obstoj posebno koristen za drzavo in njeno demokracijo. In za prihodnost desne sredine.

  • Se bolj je vprasljiva smiselnost obstoja drzavnega sveta. Ni nek resen drugi dom oz. senat. Ce je slucajno desna stran tokrat uspesna pri volitvah preko elektorjev, to ni kaksno posebej politicno pomembno dejstvo.

  • Velika vrnitev Kanglerja v DS.
    Kako pa komentirate, da baje NSi ni dobila niti enega samega člana v DS?

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI