Kako naprej po pravkar končanih volitvah?

Jože Strgar 24.11.2017 22:2640 komentarjev
 

Novo stanje po volitvah ni navdušujoče, zato moramo naše nadaljnje javno udejstvovanje spremeniti. Ljudje dobre volje se moramo zbrati ob skupnem cilju, saj le tako lahko naravnamo našo domovino Slovenijo v smer dostojne prihodnosti.

Novo stanje po volitvah ni navdušujoče, a predsednika imamo in treba ga je upoštevati. S tem pa ni rečeno, da moramo biti tudi tiho. Prav bi bilo, če bi se pogledali v ogledalo in skušali ugotavljati ,kaj vse smo napačnega naredili in kaj smo dobrega opustili. Kar vsak pri sebi, tudi stranke, celotna »desnica«. Desni politični blok, h kateremu se prištevam, je spet pošteno izgubil – vsake nove volitve nas odrivajo še globlje na stranki tir. Res je, da se politična zmešnjava odvija tudi na »levici«. A zanje  to ni tako problematično, saj še kar naprej ostajajo na vodilnem odru. Kako hudo je, ko takšno stanje lahko samo gledamo.

Ali so v ozadju kakšni »strici«, ali se zadeve razvijajo kar same po sebi?  Gotovo je le, da so revolucionarji svoje razdiralno delo, na dolgi rok, opravili temeljito. Politično orientirano in zrelo slovensko ljudstvo, ki ga je pred drugo vojno vodil Anton Korošec, vodja krščanske demokracije (s takratnim imenom Ljudska stranka), je prestalo drugo svetovno vojno ter obdobje socializma do leta 1990, se je s prvimi demokratičnimi volitvami večinsko še vedno izbralo svojo politično naravnanost, tedaj z novim imenom Krščanska demokracija. Pozneje se to ni več ponovilo.

Revolucionarji, to je Stalinovi komunisti, so že med vojno, v času okupacije in zlasti po njej, zatirali to stranko s propagando, pozneje pa s terorjem vseh vrst, vse do pobojev funkcionarjev stranke, navadnih civilistov in končno do pobojev domobrancev. Kljub tem nezaslišanim dejanjem, se je ljudstvo le na prvih svobodnih volitvah po drugi svetovni še znašlo. Posledice nezaslišanega terorja so prihajale pozneje – najprej že z rojevanjem novih strank , ki so tudi hotele biti »pomladne«.  Stari komunisti, ki so se spočetka nekako potuhnili, so kaj hitro ugotovili, da je treba nove stranke sicer tolerirati, a jih na vse načine ovirati, zlasti ustvarjati razmere, da se bodo med seboj prepirale. Njihove namere so uspevale vse do danes. In danes ni nič drugače.

Ob vsem tem se moramo, kot sem v uvodu že zapisal, pogledati v ogledalo in ugotoviti, v čem in kako smo pri tem sodelovali – vsak sam pri sebi, stranke kot celota in tudi mediji, ki jih tudi na »desnici« vendar tudi nekaj imamo.

Naj pričnem pri sebi in ponovno povem, da se prištevam k celotni pomladni desnici. Ves čas sem deloval, kolikor sem mogel in znal, za njeno celotno uveljavitev. V ožjem pomenu besede pripadam h krščanski demokraciji. Že oba stara očeta sta v Krekovem času sodelovala pri njenem nastanku. Oče in sorodniki so ji sledili med obema vojnama. Kot šolarček sem doživel volitve v letu 1938 in se skupaj z njimi veselil zmage Antona Korošca. Pod njegovim vodstvom je sledil vsesplošen napredek Slovenije, ki je trajal vse od začetka vojne. Ob ponovnem oživljanju krščanske demokracije v času priprav na volitve leta 1990 sem se priključil Lojzetu Peterletu, ki je stranko prevzel v usodnem času, potem Andreju Bajuku in končno Ljudmili Novak. Ime stranke se je med tem spreminjalo, danes se imenuje Nova Slovenija-krščanski demokrati, a krščanski duh je v stranki ves čas ostajal. Vsak izmed voditeljev je k temu nekaj kaj dodal. Danes smo urejena, napredna stranka, ki je kljub lastnim slabostim, ki so tudi bile, še vedno aktivno prisotna na slovenskem in evropskim političnem odru. Na letošnjih volitvah je bila edina stranka pomladne desnice, ki je rahlo napredovala, vse druge »demosove« stranke pa so ponovno nazadovale.

Rad prebiram komentarje in mnenja o političnih dogodkih, volitvah in strankah.  Cenim zapise in misli Aleša Mavra, Žige Turka, Janeza Janše, Janeza Pogorelca in še koga.  Prav zanimiv je bil pogovor o dveh uglednih nekdanjih poslancev, Franca Cukjatija in Antona Tomažiča, ki smo ga lahko spremljali na Časniku. Sogovornika sta imela sta žlahten namen, da bi se obe njuni stranki (NSI in SDS) zbližali, delovali skupaj. Izražala sta prepričanje, da bosta stranki uspešni, če združita vse svoje moči, saj samo ena izmed njiju ne more uspeti. Pravih znakov, da bi bila sogovornika uspešna, še ni zaznati. Menim, da sta se Cukjati in Tomažič sicer trudila za vse dobro, sta pa kakšno pomembno zadevo tudi zamolčala.

Pričakoval bi tudi malo več konkretnih in stvarnih zapisov v obstoječih desnih medijih, kjer opažam še vedno preveč obtoževanj in jadikovanj ter enostranskih pogledov. Gašper Blažič ne premore objaviti članka, da se ne bi obregnil ob NSI in njeno predsednico Novakovo. Kolumnistka Maja Sunčič pa predsednico Novakovo celo razglasi za prevarantko, ker se je prva priglasila za kandidatko za predsedniške volitve. Nekateri komentatorji Družine so svoj čas Novakovo pošiljali nazaj k štedilniku. Bilo bi dobro, če bi se celotna naša publiciteta naravnala v ustvarjalnost, imela v mislih perspektivo resnične demokracije, nas pripravljala prihodnje državnozborske volitve, ko moramo izvoliti prave ljudi za odgovorne javne funkcije. Le tako bomo preprečili  brezbrižnost do slovenske istovetnosti, ki jo ponavljajo levičarski politiki. Volitve moramo pričakati pripravljeni, da lahko dosežemo spremembe.

Izjemo pomembno je, da se bomo v prihodnje izognili napakam, ki so se dogajale zdaj eni zdaj drugi stranki ali posameznikom, če želimo uveljaviti desno politično naravnanost. Brez napak seveda ni nihče. Kakšno od njih je zato vendar potrebno omeniti.

Na prvih volitvah je torej zmagala koalicija DEMOS s krščansko demokracijo na čelu. Začetek vladanja je bil nadvse težaven, zapleten, demosovci pa smo bili bolj ali manj politični amaterji. Težave smo imeli že s sestavljanjem vlade – celo usposobljeni ljudje si niso upali ali niso hoteli prevzemati odgovornih mest. Predsednik vlade Lojze Peterle je tudi mene povabil k iskanju pravih ljudi za odgovorna mesta, celo za ministre. Ko so se zadeve nekoliko uredile in je uspeh demosove vlade že dajal prve sadove, je izbruhnila afera, da je treba Peterleta odstraniti z mesta predsednika vlade, kar je hkrati vodilo v razkroj koalicije DEMOS. Afero je sprožil, kakor nam je povedal Ivan Oman, Janez Janša. V tistem času sem imel prijateljske stike z Jožetom Pučnikom, ki je bil predsednik koalicije DEMOS. Večkrat se je oglasil pri meni in se med pogovorom pritoževal nad posamezniki in nad celotnim vodstvom koalicije. »Ne morem jih skupaj držati,« je zatrjeval in me prosil, naj mu pomagam, da bi se nesporazumi uredili. O tem sem nekaj več napisal v knjigi Od vrtnarja do župana in tudi v knjigi Treba je povedati.

Z razpadom Demosa se je začela prava tragedija, najprej za posamezne koalicijske stranke in potem za celotno Slovenijo. Zadnje volitve so šele prav razkrile zgrešenost predloga oziroma zahtevo za ukinitev demosove vlade. Ves čas je bila prisotna težnja, jasen namen, da se s političnega odra odstrani krščanska demokracija. To je bila sicer namera stare partije, sedaj pa so se ji priključili še posamezniki iz Demosa.

Poglejmo nekaj dogodkov. Kaj kmalu se je rodil odcep – mladi Marjan Podobnik je ustanovil novo stranko s starim, predvojnim imenom Slovenska ljudska stranka. S tem je razpolovil krščansko demokracijo, svojo (novo) stranko pa  je  dejavnostjo in naravnanostjo, skupaj z vodstvenimi nasledniki usmeril na odhod s političnega odra. Danes, po tolikih neprijetnih izkušnjah, bi bil čas, da se »izgubljeni« strankini bratje spet vrnejo k svoji, po vsebini avtentični krščanski demokraciji, da bili spet enotni in dejavni. Dogajalo se je še marsikaj. Prava  krščanska demokracija je ob preveliki strežbi prijateljski Janševi SDS izpadla iz parlamenta. Kakor hitro se je Bajukova stranka, imenovana Nova Slovenija, pod vodstvom sedanje predsednice Ljudmile Novak opomogla in pridobivala širše razumevanje med ljudmi, spet je vsa desna mašenirija, z Reporterjem in Demokracijo vred, planila po njej. Leta in leta je trajalo to izginjanje iz javnosti, ki se je letos med predsedniškimi volitvami ponovilo z vso ostrino. Ko je Novakova pridobivala možnosti za preboj vsaj v drugi krog, se je »prijateljska« SDS prebudila in na hitro nastavila še svojo udarno kandidatko, da bi na vsak način ustavili napredek Novakove. »Stara pesem«, človek s krščansko naravnanostjo pač »ne sme v ospredje«, kakor je to dosledno uveljavljala Partija. Kdo bi si mislil, da je kaj takšnega še vedno mogoče.

Ob vsej tej zapletenosti se pač ne smemo čuditi, da se ljudje tako slabo udeležujejo volitev in da so do svoje domovine vse bolj ravnodušni, češ, NI NAM POMOČI. Naše nadaljnje javno udejstvovanje se mora zares spremeniti. Moramo se zbrati in s skupnimi močmi, z ljudmi dobre volje, a s skupnim ciljem, da bi našo domovino Slovenijo naravnali v smer dostojne prihodnosti.

 
Značke:

40 komentarjev

  • svitase

    Ali je katera izmed strank na desnici predlagala, da bi desnica imela skupnega kandidata na predsedniških volitvah?

    Levica se gre premeteno igro v ka teri so si občasno navidezni nasprotniki. Ravno toliko, da pridobijo še večji volilni bazen.

    Te zgolj navidezne igre pa desnica ne obvlada.

  • svitase

    Zakaj ne? Zato, ker se takoj resnično spre, namesto da bi upoštevala, da gre za navidezno politično igro.

    Predpogoj tega pa je globoko medsebojno zaupanje in sodelovanje, zlasti v ozadju.

    V temeljnih ciljih pa mora biti desnica tudi na zunaj enotna.

    • Navidezne politične igrice in spore se gre levica že skoraj celo stoletje in niti slučajno se na volilno bazo kakršno imamo ne moremo zanašati in upati na bolje ! Očitno se iz izkušenj iz preteklosti niste nič naučili g. Svitase ! Preberite Grimmove pravljice , ena med njimi je podobna naši situaciji , to je tista o volku in sedmih kozličkih , morda vam bo to branje le odprlo oči ! Predvsem priporočam omenjeno branje slovenski volilni bazi in g. Novakovi in njenemu strategu POGOREL-cu , morda je celo volk ?! Lovca ,ki bi razparal trebuh volku in rešil KOZLIČKE preganjate na vse načine , z lažmi ste ga spravili celo v arest in mu hoteli kot volkovi iz pravljice razdejati tudi družino !

      Andrej Briški

        • ZigaStupica

          Gospoda Svitase in Briški,
          Ko se udeležujemo razprave o iskanju skupnega imenovalca slovenskih volilcev zoper pro-komunistični blok, bi ob gornjem prispevku potrebovali neko Modrost, prosim za vajino – o tem, kako soočiti gospoda Strgarja s pokroviteljskimi obtožbami v prispevku, na primer:
          – “Ko je Novakova pridobivala možnosti za preboj vsaj v drugi krog, se je »prijateljska« SDS prebudila in na hitro nastavila še svojo udarno kandidatko, da bi na vsak način ustavili napredek Novakove. »Stara pesem«, človek s krščansko naravnanostjo pač »ne sme v ospredje«”
          – “Kaj kmalu se je rodil odcep – mladi Marjan Podobnik je ustanovil novo stranko s starim, predvojnim imenom Slovenska ljudska stranka. S tem je razpolovil krščansko demokracijo, svojo (novo) stranko pa je dejavnostjo in naravnanostjo, skupaj z vodstvenimi nasledniki usmeril na odhod s političnega odra.”

        • Glede na nedavni intervju z Janezom Janšo :

          http://www.casnik.si/index.php/2017/11/20/janez-jansa-cerar-si-zasluzi-ustavno-obtozbo/

          smo zvedeli, da predlagani kandidati stranke NSi niso bili predhodno usklajeni s stranko SDS in da je ta vsaj za zadnja dva kandidata (Peterle in Novak) zvedela iz medijev.
          Predsednik SDS Janša nakaže tudi problem glede iskanja njihovega kandidata in pa vzroke za prepozno najavo Tomčeve!
          Ali to pomeni, da ima stranka NSi v tem pogledu neke svoje načrte in ali je pri tem podprta s strani večinskih medijev, tega ne vem.
          Vse pa kaže da ta možnost obstaja. Zato g. Strgar, upam da berete tudi komentarje pod članki, bi bilo potrebno poiskat odgovore na ta vprašanja, ki so danes še zelo aktualna ?!!

        • Tudi glede odcepa, ustanovitve nove stranke Marjana Podobnika, lahko ugotovimo da gre za podoben motiv. V središču tega dogajanja prevladuje bolj motiv za uspeh posamezne stranke na volitvah, kot združevanje moči za soočenje s postkomunističnim blokom.

          • “uspeh posamezne stranke”

            Jaz trdim, da gre bolj za uspeh posameznika. In take posamznike imamo v vseh strankah na desni.

          • Ja no, za uspeh posameznika preko uspeha stranke ?
            Se mi zdi, da je to značilno za vse, desne in leve, a ni?

          • Hm … je še ena možnost: “Uspeh posameznika kljub neuspehu stranke.”

            In Slovenije. 😮

          • No ja, po 27 letih bi pa vendar bil že čas da spregledamo, kdo se za kaj zavzema.

  • svitase

    Menim, da lahko desnica zmaga z volilnim geslom – spremembe nam zagotavljajo razvoj.

    Pri katerih morajo biti v ospredju spremembe na področju:

    – učinkovitosti dobrega gospodarjenja z državo ( navznoter in navzven), kar zagotavlja koristi za celotno slovensko skupnost in posameznika v njej.

  • svitase

    Desnica včasih zanemari v ciljih odpravo socialnih problemov. Za ljudi je to pomembno.

    Program naj bo celovit in takšen, da bo zadovoljil volivce.

  • svitase

    Torej, da bo zadovoljil volivce, ne pa politično vodstvo.

  • jugoslavija

    Revolucionar nikoli ni bil in ne bo REFORMIST !

  • Logično, da je optimalno, ko se zadovolji oba, vendar v prednosti so volivci. Oni glasujejo.

    Analizirajmo dušo volivcev! Za desnico to ne sme biti težava, saj priznava dušo. Polege tega jo tudi neguje.

    Ko poznamo dušo volivcev, se ji ni težko približati.

  • Franc Mihič

    Koga voliti?
    Kako voliti, ko volivci ne izberemo svojega kandidata, to določa kar stranka?
    Kdo bo leta 2030 imel službo?
    Cilji in strategija pametne specializacije države so osrednji razvojni dokument, pomemben skoraj kot ustava, ker nam kaže smer, kamor gremo. Slovenska vlada je l. 2013 napisala strategijo pametne specializacije Slovenije, da bi lahko pridobila evropska kohezijska sredstva v višini 3.3 milijarde evrov. Evropska komisija je to strategijo zavrnila kot strokovno nepopolno, kot nerealen »spisek želja« Slovenije! Vlada je napisala nov osnutek strategije do leta 2020, ki ga je le EU sprejela. Nato je bil napisan osnutek strategije pametne specializacije države za dosego opredeljenih ciljev do l. 2030. S postavljenimi cilji specializacije države in strategijo bo »določeno«, kdo bo imel službo v letu 2030. Po opravljeni javni razpravi naj bi jo na vladi sprejeli že decembra. Vsi politiki in poslanci vedo, da je o tem osnutku ciljev oz. osnutku strategije pametne specializacije odprta javna razprava in se čaka na pripombe vse javnosti, državljanov, strok, politike, političnih strank! Osnutek strategije je objavljen na spletu. Kaj o tem osnutku slovenske strategije meni vaša izbrana politična stranka, »vaš« poslanec? Ste to mnenje že kje zasledili, saj gre za naše službe in službe naših otrok? Če politiki ali poslanci tudi tega ne vedo, potem nam bo še dolgo zelo hudo. Tako se politiki in stranke izogibajo svojemu osnovnemu delu, to je načrtovati perspektivo Slovenije! Tisti politik, ki se pri tej razpravi o strategiji spreneveda, ne dojema, kaj mu je naloga, zakaj ima mandat, saj ga zanima samo njegova perspektiva, ne pa perspektiva Slovenije! Vsak, ki ga zanima kdo bo imel službo v letu 2030, naj to vpraša svojo izbrano politično stranko oz. poslanca. Le tako bo naslednjič pravilno volil za pravo perspektivo, ki jo določi politika. Zato naj vpraša naj svojega poslanca in njegovo stranko, kdo bo imel službo, zase in za svoje otroke!
    https://www.delo.si/novice/slovenija/strategija-2030-za-odgovorno-prihodnost.html
    Primerjali smo razvojno strategijo Japonske in strategijo pametne specializacije Slovenije; ena se bere kot šamanski vodnik do višjih zavesti, druga kot recept za delovna mesta
    https://www.finance.si/8811294

    • Koliko omizij pa je bilo do sedaj na nacionalki na to temo, če je javna razprava že v zaključni fazi ?

    • “… se politiki in stranke izogibajo svojemu osnovnemu delu, to je načrtovati perspektivo Slovenije!”

      Ampak take vedno znova in znova izvolimo.

      • Franc Mihič

        Žalostno, da take volimo, ki skrbijo za svojo perspektivo, a ne na prvem mestu za perspektivo državljanov.
        Opozicija, desnica je o specializaciji države povsem tiho, ali pa se celo iz teh strateških dokumentov norčje. EU te strateške opredelitve narekuje za bolje vodenje države.
        Kako naj politika pravzaprav uspešno vodi državo, če ne opredeli prave cilje in njim pripadajočo strategijo za dosgego teh ciljev?

      • Kako naj politika opredeli prave cilje, če ne vemo kje smo ?
        Oz na kakšnem temelju se nahajamo ?

        • Amelie , brez zamere prosim , napisali ste :”Kako naj politika opredeli prave cilje, če ne vemo kje smo ?” Jaz pa vem kje , V RITI in še dolgo bomo ! Takšni so namreč pokazatelji dogajanj v vladi in seveda parlamentu in zanimivo , ljudje jim kar verjamejo in uživajo v kaosu !
          Temelj na katerem se mučimo obdržati življensko ravnovesje , je
          tovarišem dobro poznan , saj so ga oni naredili in armirali z dolomitsko izjavo pred mnogimi leti v polhograjskih dolomitih !

          Andrej Briški

  • Gospod Strgar desne stranke deli na prave in neprave. Prava je seveda samo “naša”. Vendar volivci žal ne prepoznavajo, katera stranka je “prava”, saj ji ne namenjajo dovolj glasov.

    Gospod Strgar se, kot kaže, še ni otresel totalitarne miselnosti, kjer vrhovna avtoriteta določa, kaj je pravo in kaj ne. V demokratični družbeni ureditvi obstaja konkurenčni trg, kjer različne stranke ponujajo svoje programe in kadre, volivci jih pa izbirajo.

    Ker se “prava” stranka ne premore uveljaviti na političnem trgu, naj bi bili krivi konkurenti in ne njihova borna in neprepričljiva ponudba. Namesto da bi spremenili sebe in svojo ponudbo, poizkušajo neproduktivno spreminjati druge. Tako se seveda nikoli ne bodo uveljavili. In prav je tako, saj dokler tako razmišljajo in ravnajo, tega niso vredni.

  • Franc Mihič

    “Ob ponovnem oživljanju krščanske demokracije v času priprav na volitve leta 1990 sem se priključil Lojzetu Peterletu”, pravite.

    Tudi sam sem to storil. Ker mi ni zasebno odgovoril, sem ga javno vprašal v ONI, a se je potem samo razburil in nič odgovoril, kot ostali.

    Predsedniškim kandidatom!
    ONA-torek, 16.10.2007

    Pred nami so volitve za očeta naroda. Mnogo je vprašanj za kandidate, kajti po odgovorih jih bomo spoznali in enega izbrali. Mogoče niso odveč tudi naslednja vprašanja.

    Nedavno objavljena raziskava Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer je pokazala, da je mobbing na delovnem mestu v Sloveniji za polovico bolj pogost od povprečja v Evropski uniji. Mobbing povzroča zdravstvene in socialne posledice žrtvam in velike družbene stroške. V Sloveniji še noben primer ni doživel sodnega epiloga, tudi zaradi odsotnosti ustrezne zakonodaje. Kaj menite o stanju tega pojava v Sloveniji?

    V zadnjih letih je bilo objavljenih kar veliko primerov, ko delodajalci za svoje zaposlene niso v pokojninsko blagajno vplačevali obveznih prispevkov za pokojnine delavcev. Stotine delavcev je bilo oškodovanih in bodo lahko prikrajšani pri pokojninah. Niti en primer doslej ni bil sodno sankcioniran.

    Kršene pa so bile osnovne človekove in socialne pravice. Ali menite, da morajo delojemalci res sami reševati ta njihov problem, kot je pogosto uradna razlaga? Ali pa mora država poskrbeti, da delojemalci ne bodo prikrajšani pri pokojninah, zaradi neplačevanja nepoštenih delodajalcev prispevkov za delavce?

    Pomladna politična opcija, ki jo predstavlja kandidat Lojze Peterle, pogosto legitimno poudarja, da je treba graditi Slovenijo in Evropo na krščanski etiki. Pri tem tudi zagovarja pozitivno družbeno vlogo RKC pri sooblikovanju javne morale, norm in zakonov v družbi. Korektno in legitimno. V Sloveniji pa ravno cerkvena medijska hiša T-2 razpečava največ poceni plačljivih pornografskih programov. Ali je to res skladno s deklariranim krščanskim etosom in sedanjo pozitivno družbeno vlogo slovenske RKC?

    Za zaključek. V tisku preberem aktualen naslov o menedžerskih kreditnih nakupih: Saj ni potrebe, da bi kredite vračali. Hevreka, kreditov ni treba vračati? Kdo torej tudi pregreva gospodarstvo in prispeva k inflaciji? Ali je to nova etika?

    Franc Mihič, Ribnica

  • Franc Mihič

    Gospod Lojze Peterle, evro polslanec na ta večkrat mu posredovana vpršanja še ni odgovoril!
    Vprašanje evropskemu poslancu gospodu Lojzetu Peterletu!
    Spoštovani dolgoletni evropski poslanec in politik gospod Lojze Peterle!
    Imam vprašanje, ki gotovo zanima mnoge. Kako je mogoče, da je slovenska »pomladna« desnica, -potem ko je že predvsem leva politika (SD in LDS) v prvem desetletju osamosvojitve, kar dopuščala koncentracijo lastništva in tako divjo privatizacijo z »bypass«- podjetji in podobnimi (zakonskimi) zlorabami, -in tako že s tem dopustila več milijardna oškodovanja skupne družbene lastnine, podjetij i.p.-, ta zopet od l. 2004 dalje, skoraj do konca mandata Janševe vlade, nato še dopustila in celo izvajala takšno prevzemno zakonodajo, da je omogočala največje »tajkunske« prevzeme podjetij, ki so tudi prispevali k finančni bančni luknji, ki jo sedaj krpamo in plačujemo vsi davkoplačevalci?
    Očitno je bilo in je, da gre za sporno nemoralno zakonodajo, ki dopušča oškodovanje gospodarskih družb in njenih deležnikov. Država in družba sta, zaradi predvsem takšne privatizacije in skupne družbene lastnine, legalizirala oškodovanja-krajo, zakopala državo prava in poštenje, postala zato nedemokratična, razklana in razslojena, krivična in neučinkovita in manj varna in obetavna. Tudi stroka je zatajila, seveda! Ve pa se, kaj je privatizacija in lastnina. Je bistveni temelj svobode vsakega posameznika
    Kako to, da vsaj desna politika, desne stranke, -ki imajo povezave z evropsko desnico, njeno politiko in inštitucijami in ne nazadnje tudi evropski poslanci -, ni oz. niste pravočasno preverili in opozorili, da privatizacijska oz. prevzemna zakonodaja, v pripravi in ali v veljavi , ni skladna tudi z EU direktivami in etiko in zakoni članic v EU?
    Šele pod pritiskom javnosti in opozicije je vlada Janeza Janše decembra 2007 spremenila zakon o prevzemih tako, da je prepovedal prevzemniku zastaviti vrednostne papirje ciljne družbe za pridobitev denarnih sredstev oziroma bančne garancije za prevzem družbe in mu onemogočil izčrpavanje ciljne gospodarske družbe- podjetja.
    V državah EU je namreč prepoved tovrstnega financiranja absolutna, v nekaterih pa se ga vendarle dopušča, vendar pod zelo strogimi pogoji. To lahko sedaj vsak Slovenec prebere na spletu:
    http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C12573A90035FFA8&db=kon_zak&mandat=IV&tip=doc
    V Nemčiji je, na primer, prepovedana vsakršna pomoč ciljne družbe pri nakupu delnic, ki bi jo le-ta nudila prevzemniku. Ta pomoč se nanaša na posojila, garancije, zavarovanja in za predujme. Ciljna družba ne more dajati zavarovanj prevzemniku v primeru prevzemov.
    Torej je vsa politika dotlej vedela, ali pa ni razumela ali pa je bila zavedena od domače stroke, da to ni evropska zakonodaja, in da se dela škoda gospodarskim družbam, nacionalni ekonomiji in krivica navadnim državljanom in državi in predvsem škoda zaupanju v demokracijo, kar je mogoče najhuje!
    Kdo je odgovoren, bo sploh kdo odgovarjal?
    Gospod poslanec Lojze Peterle, kakšno je vaše mnenje in pojasnilo te slovenske akutne zadeve?
    Lep pozdrav in še obilo zdravja!
    Franc Mihič
    2014-09-14
    P.s.: Svetovni gospodarski forum, ki poteka v Švici, je v oceni, opisani v članku http://www.dnevnik.si/objektiv/komentarji/kako-postati-svica , ocenil tudi vlado Janeza Janše. Ocena tudi Janševa vlade je bila, kot že predhodne, zelo slaba. Slovenija že vrsto let na lestvici globalne konkurenčnosti zelo nazaduje, pri vseh vladah zadnjih let!

  • Franc Mihič

    Nazadnje ste se priključil ga. predsednici Ljudmili Novak.
    Potopil Novo Slovenijo; Demokracija, 2. oktober 2008, stran 74, kjer piše: “Bajuk (…) se je vseskozi trudil, da bi stopil na prste Zidarjevim spornim poslom… Drezanje v Zidarja naj bi šlo v nos njegovemu prijatelju kardinalu Francu Rodetu. Kot pravijo nekateri v NSi, naj bi bil Rodetov urednik Družine preprečil, da bi ta verski tednik v predzadnji številki pred volitvami objavil plačan oglas NSi, v katerem je bil celostranski pogovor z Andrejem Bajukom.
    V isti številki pa so objavili pogovor s podpredsednico NSi Ljudmilo Novak.
    Še pred tem jim v NSi ni uspelo, da bi Družina naredila pogovor z Bajukom, čeprav sta menda kar dva škofa poklicala urednika.
    Presenetljivo in nepojmljivo je, da v DRUŽINI niso nikoli naredili intervjuja z Bajukom, ki je kar osem let vodil ‘krščansko ljudsko’ stranko. Skratka, s svojim vplivom, zvezami in denarjem naj bi jih ustavil razvpiti ‘mojster aneksov’ M. B.”
    Tedaj ko sem to bral, sem takoj “preveril” še tednik Družina. V “iskanje” vpišem aktualna imena NSi. Rezultat je spet zelo zanimiv, zgovoren: Lojze Peterle 21 zadetkov, Ljudmila Novak 20 zadetkov, mag. Janez Drobnič 14 zadetkov, dr. Andrej Bajuk, predsednik NSi, pa 0 zadetkov.
    Ta rezultat pove zelo veliko, vse!

    V katoliški DRUŽINI si dr. Andrej Bajuk ves čas ko je bil predsednik NSi ni zaslužil podpore, niti ene besede!? Koga je podpredsednica NSi Ljudmila Novak spoštovala in podpirala, kardinala dr. Franceta Rodeta in DRUŽINO, ali dr. Andreja Bajuka, svojega predsednika stranke NSi?
    Ali je bilo pošteno, da je pristala in dala intervju namesto njenega predsednika, ki je bil tako utišan in umaknjen, da bralci katoliške DRUŽINE niso mogli brati intervjuja z dr. Bajukom, prvim predsednikom NSi?
    Predsednik edine krščanske stranke, dr. Andrej Bajuk, je torej načrtno »izpadel« celo v edinem katoliškem tedniku DRUŽINI. Kdo je torej pravzaprav potapljal dr. Andreja Bajuka in s tem tudi NSi, ki je na volitvah l. 2008 izpadla iz DZ RS? Kdo je potopil dr. Bajuka?!
    Dr. Andrej Bajuk je takoj po porazu stranke nepreklicno odstopil kot predsednik stranke NSi.
    Kdaj bo to zapisano v zgodovino, kdo je potopil dr. Bajuka, kot svarilo kaj ni demokracija? Kje je tu bilo poštenje? Ali je kdo za to odgovarjal, se opravičil? Opravičilo bi bilo pošteno, do dr. Bajuka in do javne morale, do demokracije, mar ne?

    http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/08/andrej_bajuk_obletnica.aspx

  • Franc Mihič

    Slovenska desnica veliko govori, naredi pa nič desno ekonomskega
    To je desnica iz političnih, ne ekonomskih razlogov.
    Gre le za to, da želijo politiki obdržati politično kontrolo nad državnimi bankami.
    In temu se v Sloveniji noče odreči nobena politična opcija, pa če to še tako obljublja pred volitvami.
    Je pa odraščanje države zagotovo odgovornost državljanov, bistrih, razgledanih, s širokim razgledom.
    Ti bi se morali angažirati.
    http://www.finance.si/8846038/Egon-Zakrajsek-Slovenska-desnica-veliko-govori-naredi-pa-nic-desno-ekonomskega?metered=yes&sid=466326296

  • Franc Mihič

    Temeljni problem sama slovenska katoliška desnica.
    »Ne glede na vzroke je temeljni problem sama slovenska katoliška desnica.
    Namesto da bi se javno zavzemali za gospodarski in posebno socialni razvoj v skladu s slovensko tradicijo in potrebami, so jim glavna skrb dobra politična ali siceršnja donosna politična mesta.
    Od nečesa je treba živeti, toda v politiki je vendar potrebna tudi ideologija, gospodarski in socialni načrti, ne zgolj kariera.«
    Prof.dr. Stane Granda, član SAZU
    http://www.casnik.si/index.php/2016/05/12/je-slovenija-se-katoliska/

  • Franc Mihič

    Levica in desnica sta podpirali menedžerske prevzeme in gledali proč pri kreditih

    Tako trdi tudi ekonomist dr. Jože P. Damjan. »Saj ni potrebe, da bi kredite vračali«, je Bine Kordež, nesojeni glavni lastnik Merkurja, samozavestno dejal še oktobra 2007.

    Nihče od poklicanih vladajočih in pristojnih, njemu in podobnim, tedaj ni javno oporekal in ukrepal.

    Podobno je bilo za vse dotedanje številne primere divje privatizacije skupnega družbenega premoženja. Bilo pa je več kot očitno, da gre za oškodovanja družbenega premoženja, na račun razvoja gospodarskih družb in za protiustavne privilegije vodilnim nameščencem, seveda na račun drugih upravičencev do skupnega premoženja. Tega v EU ne poznajo.

    Prevladalo pa je mnenje rektorja dr. Jožeta Mencingerja, ki ga je Gospodarski vestnik dvakrat objavil, oktobra 1996 in aprila 1998, in sicer: «Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.”

    Pravna država tedaj torej ni ukrepala, enako ne politika, vse do 2008, ko je vlada spremenila zakon o prevzemih, da onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. Večina držav EU ima pravila, ki so usmerjena v prepoved finančne pomoči ciljne družbe prevzemniku.

    Kdo je tu zatajil? Kdo je povzročil slabe kredite in bančno luknjo? A se to res še ne vidi in ne more sankcionirati, vsaj na volitvah?

    Dr. Jože p. Damjan v tem intervjuju sicer tudi pravi: »Če zanemarimo moralni vidik te privatizacije in pogledamo samo ekonomskega, je bila zadeva vzdržna: obresti, ki jih menedžerji plačujejo za kredite, so bile nižje od donosa podjetja. Menedžerski odkup se je zaradi višjega donosa sam financiral.«Pa se financiranje kreditov prevzemnikom menedžerjem, na račun ostalih deležnikov podjetij, v mnogih prevzetih podjetjih ni izšlo.

    To je bilo izčrpavanje in oškodovanje prevzetih podjetij. Na primer, v Hypo banki so dokazali, da je šlo za popolnoma zasebne koristi menedžmenta, kar preiskujejo avstrijski organi. V Sloveniji pa, »nič se ne da«! Če seveda zanemarimo moralo je pa vedno lahko vse v redu.

    Ali res lahko kar zanemarimo moralo? Zakaj potem imamo skupnost, državo, kaj je njeno vezivo?

    Bivši predsednik Milan Kučan je že v televizijskem pogovoru v torek 15. januarja 2002 izjavil: »Nameravani menedžerski odkup v podjetju BTC-Ljubljana je neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja!

    V letih 2004-2007 so velika slovenska podjetja, ki so danes izginila, šla v veliko kreditno ekspanzijo za bodisi velike naložbe v kapacitete.

    Dr. Damjan pravi: »Če pri nas vprašate politike, kaj bomo počeli čez 30 ali 40 let, nobeden nima pojma, kaj naj bi počeli. Vizija naših politikov je računovodska, zanima jih samo eno, da se bilance na letni ravni zaprejo, ne pa dolgoročen gospodarski razvoj. Ta »računovodska politična vizija« nas bo dolgoročno pahnila v zaostajanje tudi za vzhodnoevropskimi državami. Češka nas je že prehitela.«

    Ali ni ravno pomanjkanje realnih vizij in strategij specializacij tudi v podjetij največji in pogosti vzrok za njihovo prezadolženost in propad?

    Ekonomist dr. Jože Damjan je že l. 2013 poudaril, da se na dolgi rok neetično poslovanje ne obrestuje, pravi: “Tudi največje korporacije so na ta način doživele velike izgube, predvsem na račun izgubljenega ugleda, ki ga je zelo težko povrniti. Nastaja seveda tudi zunanja škoda. Slabe kredite bo moral nekdo plačati. In očitno bomo to davkoplačevalci. V Sloveniji škoda neetičnih odločitev znaša 15 % BDP v bančnem sektorju, če temu pripišemo še izgubljeno gospodarsko rast, je račun še višji. Slovenijo bo tako pomanjkanje etike stalo okoli 30 % BDP.“

    Koliko se je v tem zmotil, je kdo od politikov to sploh opazil?

    Slovenska država, levica in desnica niso sledili evropski direktivi o varovanju delničarjev in upnikov. Žal je to pri nas še vedno »tabu tema«.

    Vlada Janeza Janše oz. konkretno Jože Tanko, SDS, enako NS.i, so še 21. novembra 2007 trdili, da menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov. »Evropska direktiva o prevzemnih ponudbah enakopravno obravnava vse možne akterje prevzema, tudi menedžerje. Praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije.«

    Vladajoča desnica v l. 2004-8 očitno ni prav razumela direktive in je vede ali nevede podpirala tajkunske prevzeme in kredite. Šele na pritisk javnosti je sprejela spremenjeno zakonodajo za prevzeme.

    Berem sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 148 seji, 28. novembra 2007, o noveli zakona o prevzemih: «Vlada RS je na današnji seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (ZPre-1A) in ga poslal v obravnavo in sprejem DZ RS. Predlog zakona ureja spremembo postopka dajanja prevzemne ponudbe, in sicer v smislu prepovedi zastave vrednostnih papirjev ciljne družbe. Taka sprememba je usmerjena v preprečevanje situacij, ko prevzemnik zastavi vrednostne papirje ciljne družbe za pridobitev bančne garancije za njen prevzem.
    Ministrstvo za gospodarstvo je pri pripravi sledilo ključnim načelom, ki so usmerjena zlasti v zaščito interesov vseh in še posebej manjšinskih delničarjev ter enakost njihove obravnave, določitev pravične cene, obveznost prevzemne ponudbe, varstvo pridobljenih pravic, pravno varstvo, transparentnost prevzemnega postopka, obveščanje vseh strank, posebno predstavnikov zaposlenih, o vseh ključnih elementih povezanih s prevzemno ponudbo, transparentnost obrambnih struktur. Sprejeta novela zakona bo izboljšala preglednost na področju tako imenovanih menedžerskih odkupov gospodarskih družb.«Berem tudi dokument; EVA: 2007-2111-0154, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVZEMIH (ZPre-1A), kjer je povsem jasno navedeno: »Večina držav EU prevzemniku zakonsko prepoveduje finančno pomoč družbe, ki jo prevzema. Prepovedano je, da prevzemnik zastavi vrednostne papirje, delnice, ciljne družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank). S to rešitvijo naj se onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. S predlagano spremembo pa da se želi zaščititi interese ciljne družbe, predvsem v smeri zaščite manjšinskih delničarjev in enakost njihove obravnave«.
    Torej je vedenje o problematičnosti naše »divje privatizacije« glede na vrednote in regulativo EU le obstajalo. EU torej prepoveduje prevzemniku izčrpavanje in oškodovanje gospodarske družbe.
    Žal pa smo državljani po privatizaciji, po zaslugi levice in tudi desnice, zopet ostali neenakopravni, kršena je bila ustava in naše ustavne lastninske pravice. Te se že 20 let kršijo tudi delojemalcem z neplačevanjem njihovih že zasluženih pokojninskih in drugih prispevkov. To je bistveni vzrok za poraze desnice na volitvah.
    Kdo vse bi torej moral pravočasno zaustaviti divjo privatizacijo in tajkunizacijo Slovenije, četudi na Ustavnem sodišču? Politika, stranke, vlade, pravna država, stroka in nadzorni sveti. Kar pa se je zgodilo in se še dogaja, je zame še vedno nezaslišano, predvsem pa neodgovorno in tudi kaznivo! Kdaj bodo odgovorni na levici in desnici odgovarjali volivcem?
    Franc Mihič
    http://www.publishwall.si/franc.mihi%C4%8D/post/188655/levica-in-desnica-sta-podpirali-menedzerske-prevzeme-in-gledali-proc-pri-kreditih
    P.s.:
    Ne pozabimo, kdo vse in kako je zagovarjal tajkunizacijo!
    http://hubert.blog.siol.net/2013/12/20/ne-pozabimo-kdo-vse-in-kako-je-zagovarjal-tajkunizacijo/
    Pogubna izjava dr. Jožeta Mencingerja
    http://hubert.blog.siol.net/2015/12/30/pogubna-izjava/
    Slovenija potrebuje moralno prenovo!
    http://hubert.blog.siol.net/2015/10/19/slovenija-potrebuje-moralno-prenovo/

  • Franc Mihič

    Desnica je proti spravi
    DNEVNIK,18. maj 2015

    V Dnevniku je bil 11. maja 2015 objavljen članek novinarja Andreja Trohe z odmevnim naslovom in zavajajočim sporočilom, ki narod še naprej razdvaja ter žali mnoge Slovence. Za kulturo sobivanja različno mislečih v demokraciji je tragično, kako lahkotno mnogokrat mediji, ko obravnavajo veliki usodni nacionalni problem razdvojenosti in sprave, ne poznajo in ne razčlenjujejo, kar prezrejo novejše ugotovitve zgodovinarjev, tudi Inštituta za novejšo zgodovino.
    To so na primer ugotovitve prvega pravega popisa žrtev v vojnem in povojnem nasilju, dostopne tudi na: http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939
    Praviloma pa so medijsko zelo podprta enostranska mnenja ZBS, ki venomer razdvajajo državljane in žalijo tiste, ki smo, kot Demos ali »desnica«, glasovali tudi za demokracijo in zavrnili revolucijo! To je zelo nepoštena igra, ki državi škodi.
    Novinar se moti, ko piše tako, kot da sta samo Nova slovenska zaveza in RKC slovenska »desnica, kar se tiče sprave«. To je daleč od resnice. Tudi vsa levica ni kar ZBS, čeprav pogosto tako deluje v javnosti, k čemur prispeva ravno nekritično prikazovanje medijev.
    Novinar v tem članku zelo enostransko in zelo izbrano citira ter razčlenjuje samo izjave predsednika Nove slovenske zaveze, g. Petra Sušnika, a ne navede mesta, kje so bile izrečene, in seveda tudi ne njihovega širšega konteksta. Ne problematizira pa nobene izjave ZBS, ki je tako vedno za spravo, seveda samo pod njihovo zastavo?! Če bi novinar prebral tudi članek, ki ga sicer na svoji spletni strani priporoča Dnevnik, to je »Predsednik Borut Pahor spravljal partizane in domobrance v škofijskem zavodu«, ter bi še raziskal in analiziral ta dogodek, ki je bil na TV in je vsakomur dostopen na: https://www.youtube.com/watch?v=CvpzstAkmzM&list=TLk8_CAM9KMt0&index=3 ;in ob tem pa enakovredno obravnaval in analiziral vse izjave, tako predsednika Nove slovenske zaveze g. Petra Sušnika kot tudi podpredsednika ZBS, g. Mitje Klavore, ne bi mogel napisati tako nepravilnega in žaljivega naslova: Desnica je proti spravi.To je žaljivo za mnoge demokratične državljane, ki obžalujemo revolucijo med NOB in po vojni, vse do osamosvojitve Slovenije, saj smo na plebiscitu glasovali za demokratično samostojno Slovenijo! Žaljivo je tudi za predsednika države Boruta Pahorja, ki se trudi za spravo in je prvi predsednik, ki prizna revolucionarno nasilje med NOB ter po vojni. G. Mitja Klavora prostodušno predsedniku in javnosti pove, da nikoli ni čutil in ne občuti, da smo Slovenci razdvojeni?! Kakšna je empatija, ki je glavni pogoj za spravo?! On in ZBS tudi nista zaznala, da je bila med NOB državljanska vojna. Prvi predsednik slovenskega parlamenta, dr. France Bučar, pa je letos ponovil na TV, kar je razglasil že ob osamosvojitvi: »Državljanska vojna je končana!« G. Peter Sušnik, predsednik Nove slovenske zaveze, pa brez zadržkov vpričo predsednika države jasno in glasno javnosti pove, da je bil boj proti okupatorju, da se nihče ni strinjal s programom okupatorja in da sta povsem sprejemljiva NOB in celo rdeča zvezda, ko bo jasno in priznano, da je bila revolucija zgrešena. V državi, ki je demokratična, je to povsem razumljivo in dovolj za spravo!
    Franc Mihič, Ribnica

  • Franc Mihič

    DEMOS KOT ZGODOVINA
    Desnica, DEMOS, seveda tudi Janez Janša, so zaslužni za osamosvojitev in predvsem za spremembo enoumnega režima, ker so to predstavniki bivšega režima le dovolili, ker režim ni bil več vzdržen in je bil preživet, sicer bi lahko prišlo ob osamosvajanju zopet do državljanske vojne. Ob osamosvajanju je bila desna opcija samo dve leti na oblasti in je vse to izpeljala, da smo Slovenci dobili demokratično samostojno Slovenijo. V vseh dobrih 20 letih samostojne RS je bila desna oblast le enkrat 4 leta, pa še takrat je vladala s zakoni divjega lastninjenja, zakoni kilave tržne ekonomije, ki jih je sprejela tranzicijska levica, uporabljala pa tudi desnica, celo o kreditiranju tajkunov s zastavo delnic prevzetega podjetja, kar je kraja, ki je v EU bila in je prepovedan, tudi zakoni o neplačevanju socialnih prispevkov delavcem, kar je goljufanje brez primere. Kaj učijo slovenske Univerze?
    Res pa je, takrat smo vstopili v EU in NATO in dobili Evro! To so eksaktna dejstva!
    Nasledniki, zagovorniki enoumja, tudi mnogi mediji in predvsem družboslovna elita, odmaknjena od delovnega ljudstva, pa še vedno ob vsaki priliki in skoraj vsak dan kriči, za slabo stanje je kriva le desnica in seveda Janez Janša, ali pa tujina, drugi, samo »MI« ne, ne desni ne levi?! Je to pošteno, sprejemanje odgovornosti in državotvornost? Kdaj bo revolucionarna stran priznala, da je bila revolucija zaman, zgrešena, saj se je enopartijski sistem moralno in ekonomsko zrušil, njihovi nasledniki pa so le priznali, ko smo menjali ustavo, da brezrazredna družba z »nikogaršnjo družbeno« lastnino in enopartijsko vladavino, ki krši osnovne človekove pravice, vodi v bankrot in prepad, ne pa v razvoj.
    Kdaj bo desnica spoznala, da je bila premalo dosledna in pravična, da je kar sledila divji privatizaciji in tajkunizaciji, tako da smo državljani zato zopet neenakopravni, kar je v nasprotju z demokracijo in Ustavo; ni dosledna pri uporabi odgovornosti gospodarskih družb, ni odpravila goljufanja zaposlenih, ni se dovolj poglobila v rešitve demokratičnih razvitih družb, ni spoznala, da očitno v Sloveniji ni še pravega znanja za odgovorno tržno ekonomijo, in je žal izgubila stik z volivci, kar je največja njena hiba, saj tudi zato demokracija ne funkcionira, simpatija in zmaga na volitvah se pa odmika!
    Tudi pri regulaciji pornografije in zaščiti mladoletnih je desnica povsem zatajila!!!
    Zasluge so hvalevredne, a nove rešitev so potrebne, tudi na desni politični opciji, ki je na volitvah popolnoma pogrnila, a doslej še ni napravila samokritične demokratične analize vzrokov volilnega poraza, saj velja še naprej po starem, »oni drugi so krivi, mi pa ne, je vendar jasno«! Meni ne!
    Volivci smo na potezi, na vsej črti, problem pa je obstoječi volilni sistem za DZ RS ! Za spremembo ni dovolj vneme, ne na desni, še manj na levi, tudi ne za boljši kompromis volilnega sistema.
    Levi politiki vztrajajo pri partijskem proporcionalnem volilnem sistemu, kjer je partija vse, volivec pa nima prave izbire, saj ne more uveljaviti osebne odgovornosti do poslanca za njegovo delo, čeprav vsi delajo z mandatom ljudstva, ki jim tako ne more izstaviti računa in reklamacij za slabo delo!
    Franc Mihič
    http://www.casnik.si/index.php/2014/12/16/demos-kot-zgodovina/

  • Franc Mihič

    Kdaj odgovornost za rezultat in za oblast?
    Desnica pričakuje, da bo lahko prevzela oblast, a pogoj je, da po volitvah zasede vsaj polovico sedežev v državnem zboru.
    Na zadnjih volitvah leta 2014 je desna politična opcija zasedla celo manj kot tretjino poslanskih sedežev.
    Po sedanjih anketah je desnica do prevzema oblasti še zelo daleč.
    Rezultati predsedniških volitev so za desnico spet slabi.
    Desnici se torej oblast na volitvah še naprej odmika, čeprav se desnici po 75 letih vladavine levice oblast nudi na volitvah, a mora prepričati volivce, da ji zaupajo oblast.
    V parlamentarni demokraciji politične stranke oz. politiki tekmujejo , da jim volivci na volitvah podelijo mandat.
    Voditelj politične stranke, ki na volitvah izgubi tekmo za oblast, a pozna kulturo odgovornosti za rezultate in neuspehe, vedno sam nepreklicno odstopi, da stranka takoj brez ovinkarjenja poišče novega voditelja oz. novega »trenerja za tekmovanje in za finale« na naslednjih volitvah.
    Na slovenski desnici je le pokojni dr. Andrej Bajuk, bivši predsednik NSi, doslej edini dokazal to odgovornost in zrelost. Edini doslej je kot predsednik stranke takoj nepreklicno odstopil, ko je stranka izgubila na volitvah, ker je sam vedel, kaj je prav in se temu ni izmikal, da bi spraševal druge, kaj naj stori, ko je stranka izgubila tekmo za oblast.
    Zato bi moral biti dr. Andrej Bajuk vzor za politično odgovornost, pa je ta vzor neopažen žal pristal v pozabi, tudi na desnici, ki naj bi bila predstavnik slovenske politične demokratične pomladi.
    Kdaj bo slovenska desnica pokazala, da pozna odgovornost za rezultate, bolje kot slovenska levica, in je zaupanja vredna, da na volitvah dobi mandat za oblast?

  • Za lasten napredek je predvsem koristna pripravljenost na samokriticne uvide in korekcije, cenjeni gospod Strgar. Ne toliko kriticnost do drugih in do volilnega telesa. Do sebe in do vodstva lastne stranke.

    Ravnanje z lastnim predsednikom gg. Andrejem Bajukom, ravnanje ob aferah Depala vas, Patria

  • ali pa ob poizkusih zapiranja udbovskih arhivov so ocitni primeri popolnih zdrsov vase “krscanske demokracije”. Se strinjam sicer, da Sloveniji manjka mocen vpliv prozahodne proevropske stranke, ki bi zagovarjala vrednote solidarnosti, subsidiarnosti in ekolosko in socialno uravnotezene svobodne trzne ekonomije.

    • “stranke, ki bi zagovarjala vrednote solidarnosti, subsidiarnosti in ekološko in socialno uravnotežene svobodne trzne ekonomije.”

      Lepo. Recimo, a jo bi gospod Šiško pričel ustanavljati in nima medijske podpore, ima pa močno nasprotovanje levih sztrank in vsaj ene desne. Mislite, da bi uspel?

  • Sisko? Boze mili … kaj vam je, da se vas vedno vec tule ( tudi recimo tine, Sarkazem) pa tudi kaksen avtor clankov, navdusuje nad desnimi skrajnezi, cudaki ali nosilci nevarnih populizmov?! Kam je pamet, razsodnost in krscanska ter zdravorazumska spodobnost odsla …

    • IF, če vas prav razumem, je leta 2010 desna skrajnežinja Angela Merkel izjavila: “Multikulturizem je mrtev, integracija ne uspeva, vzpostavitev vzporednih nekompatibilnih kulturnih tvorb je neproduktivno in škodljivo.” To je izjavila precej pred Frauke Petry in Orbanom.

      Pred sedmimi leti je bilo to stališče nemške krščanske demokracije. To je, preden je Angela CDU zapeljala povsem v levo in v “progresivne” vode.

      Danes je to stališče AfD in še nekaterih, ki verjamejo v tradicionalne krščansko demokratske vrednote.

  • Franc Mihič

    Ali je neudeležba na volitvah odraz zadovoljstva volivcev?
    Tako si neudeležbo na volitvah razlagajo politiki in nekateri strokovnjaki. To je tudi razlog, da ni potrebe po spremembi volilnega sistema, ki omogoča premoč strankokracije nad voljo volivcev.
    Tisti volivci, aktivni državljani, ki pričakujejo spremembe v vrstah politikov, ker niso zadovoljni z rezultati dela stranke, predvsem pa poslanca v DZ RS, a menijo, da jim volilni sistem to ne omogoča, morajo to sporočiti aktualni politiki tako, da se aktivirajo. Gredo na volišča, kjer je njihova udeležba evidentirana, a oddajo neveljavno, prečrtano glasovnico.
    Le visoka udeležba na volitvah in veliko neveljavnih glasovnic je edino sporočilo politikom, da volivci pričakujejo spremembe volilnega sistema, da tudi njihov glas bolj odloča, kateri poslanec bo izvoljen z volivčevem preferenčnim glasom. Le tedaj bo spoštoval glas volivca, ter bo »služil« volivcem, jim bo na razpolago za reševanje njihovih problemov.
    »Mi smo nezadovoljni s stanjem v družbi, a nič ne moremo. Zato ne gremo na volitve, da tako s tem sporočimo politikom svoje nezadovoljstvo z njihovim delom.« To je velika zmota!
    Mnogi politiki si neudeležbo volivcev na volitvah razlagajo kot pozitivno sporočilo in oceno njihove politike.
    Le udeležba na volitvah in oddaja neveljavne glasovnice, je evidentirano sporočilo našega nezadovoljstvom z rezultati dela politike in zahteva za spremembe.
    Volilna abstinenca ne povzroča spremembe, saj doma menda ostajajo zadovoljni državljani, ki ne potrebujejo nobene spremembe. Nezadovoljstvo je potrebno izraziti aktivno, tudi na volišču.
    Mag. Andrej Cetinski je že zapisal: »Najverjetneje je torej, da prepotrebne spremembe volilnega sistema, s katerimi bi omejili politično moč strankarskih veljakov in s tem posredno ustvarili pogoje za učinkovito upravljanje države, vsaj za zdaj ne bo. Pogoji za spremembe bodo očitno dozoreli šele po tem, ko se bo kriza tako zaostrila, da se bo narod sedanji politiki množično uprl.«
    Ali je to res edina možnost ?

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI