Ustavni udar v senci Ahmada Šamija

Igor Podbrežnik 22.11.2017 6:569 komentarjev
 
Zbiranje vojakov levice za napad na Ustavno sodišče.

Zbiranje vojakov levice za napad na Ustavno sodišče.

Sedaj so na vrsti opozicijski voditelji, da premislijo nastalo situacijo in nekaj končno ukrenejo. Naj jih zgolj spomnimo, da nam v Državnem zboru grozijo novi ustavni udari, ki nas lahko odpeljejo nazaj na začetek slovenske pomladi, lahko tudi ven iz območja EU in Nata nazaj na blatni Balkan.

V senci zapleta v z migrantom Ahmadom Šamirjem, ki je napolnil vse udarne televizijske termine in zapolnil stolpce v vseh dominantnih tiskanih medijih, seveda pa so se o Ahmadu Šamirju razpisali tudi vsi elektronski portali, ki kaj dajo nase, se je zgodil Državni zbor. Ta je s 60 glasovi za in 22 proti sprejel sklep, s katerim je začel postopek za dopolnitev ustave glede financiranja zasebnega osnovnega šolstva.

Zdi se, da je Ahmad Šamir, ta je sedaj po poročanju nekaterih medijev pristal v bolnici, sklepamo lahko celo, da je bil po vsem tem, kar se mu je obljubljalo in se mu je dogajalo zadnje dni, potreben psihiatrične oskrbe, zgolj kolateralna žrtev zbiranja ustavne večine za dokončno ureditev osnovnega šolstva po meri levice vseh barv in frakcij. Jasno je zgolj eno: šola je ideološki aparat države, kdo vodi državo pa se ve. Tu en človek, čeprav ilegalni migrant, pa še nekristjan, na katere prisega in na njih gradi politično prihodnost mlada levica, ne pomeni nič.

Cilji so bili tu mnogo višji!

Naj spomnimo, da je Ustavna komisija že v začetku oktobra na predlog poslancev SD, DeSUS, Levice in ZaAB (danes Stranka Alenke Bratušek) sklenila Državnemu zboru predlagati, naj začne postopek za spremembo ustave glede financiranja osnovnega šolstva. Ustavo bi med drugim spremenili oziroma dopolnili tako, da bi določili, da se lahko obvezno osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah financira iz javnih sredstev pod pogoji in na način, kot to določa zakon, kar pomeni, da bi ga bilo mogoče financirati v višini, kot bi to v zakonu določil Državni zbor.

Takšna odločitev Državnega zbora je bila potrebna, ker je Ustavno sodišče v svoji odločbi U-I-269/12 z dne 4. 12. 2014 odločilo, da 86. člen Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) ni skladen z Ustavo (1. točka izreka odločbe) in Državnemu zboru RS naložilo, da mora ugotovljeno neustavnost v roku enega leta od izdaje odločbe odpraviti (2. točka izreka odločbe). Ta rok se je iztekel 9. 1. 2016, Državni zbor pa ugotovljene neustavnosti celo več kot leto in pol po izteku roka, ki mu ga je naložilo Ustavno sodišče, ni odpravil. Se je pa to zgodilo sedaj, saj so bili dnevi po končnih predsedniških volitvah kot naročeni.

Naj spomnimo, da se je na volitvah izmerila tudi politična teža ključnih politični akterjev, še bolj pa pokazala popolna apatičnost slovenskih volivcev, ki so očitno pripravljeni še naprej participirati v igri novih obrazov in sprejemati staro, neštetokrat pogreto politično realnost z jasnim socialističnim predznakom. Najbolj povedno spoznanje, ki so ga prinesle predsedniške volitve, je gotovo rezultat štirih predsedniških kandidatk opozicije. Te so skupaj zbrale manj glasov kot »zelenec« Šarec, kandidat brez državniških izkušenj in brez resnega političnega programa, ki sedaj že kraljuje na lestvicah priljubljenosti in se (ga) pripravlja za naskok vladno palačo …

Z včerajšnjim dnem se je torej potrdilo, da socialistično naravnana oblast šolstva ne bo spustila iz rok, nadaljuje pa se tudi posmehovanje sodbam ustavnega sodišča, ki jih poslanci lahko kršijo in ignorirajo. Številni odzivi posameznikov na zadnjo odločitev poslancev in opozorila, da s tem tudi otroci postajajo prvo- in drugorazredni, ne pomenijo skoraj nič. Morda zgolj to, da obstaja del javnosti, ki je še ohranila trezno glavo in jo je strah prihodnosti. Sedaj so na vrsti opozicijski voditelji, da premislijo nastalo situacijo in nekaj končno ukrenejo. Naj jih zgolj spomnimo, da nam v Državnem zboru grozijo novi ustavni udari, ki nas lahko odpeljejo nazaj na začetek slovenske pomladi, lahko tudi ven iz območja EU in Nata nazaj na blatni Balkan.

 
Značke:

9 komentarjev

  • “Sedaj so na vrsti opozicijski voditelji, da premislijo nastalo situacijo in nekaj končno ukrenejo”

    Kolikor jih poznam, se bojim, da ne bo nič. Začelo se je z razpadom Demosa – že takrat se niso uspeli dogovoriti med seboj. Nadaljevalo se je (in se še)z bojem za primat in s sodelovanjem v levih vladah, kar se je izkazalo za slabo. Ampak, po bitki je vsak lahko general. Bilo je kar nekaj klientelizma in koristoljubja tudi na desnici. Vprašajo naj se akterji, kam nas je pripeljalo. Ljudje so razočarani, pod vplivom državnih medijev in debat na forumih se razvija jugonostalgija. Se bojim, da s sedanjimi voditelji na desnici ne bo nič.
    P.S.: Sem pa ob vsej tisti evforiji zaradi onega Sirca takoj pomislila, da je nekaj zadaj. Bodisi nov puf ali kaj drugega. Na spremembo ustave pa sem se bala pomisliti…

  • Kaj pa opozicijski poslanci lahko naredijo? NSi itak pravi, da gre lahko v koalicijo samo s tistimi, ki sedaj spreminjajo Ustavo. SDS pa trenutno nima moči, da bi kaj spremenila.

    Lahko se pa prizadeti pritožijo na ESČP, kjer bodo verjetno dobili tožbo proti tem, ki posiljujejo Ustavo. Vsaj nekdanji sodnik ESČP meni tako.

    • “SDS pa trenutno nima moči, da bi kaj spremenila.”

      Seveda ne, zapustili so jo vsi zmerni volivci (enako tudi ostale stranke na desnici). To jasno kažejo % volilne udeležbe. Ni bilo rezultatov.
      Levica je tu v prednosti tudi zaradi denarja, ki ga obvladuje preko različnih lobijev. Denar sveta vladar.
      Nisem zasledila, da bi NSi dajala izjave, kot jo navajate, Tine. Da ne bo pomote: nisem njihova slepa podpornica.
      Nisem pesimistična po naravi – ampak, ko poslušam pogovore med navadnimi ljudmi in ko berem prispevke na forumih, postanem apatična. Ne bomo še kmalu iz vode. Tudi nove stranke, ki nastajajo na desnici, so samo eksponent radikalizma (Primc) in zdravljenja frustracij (Kangler). Navadni državljani ostajajo šoder. In se navdušujejo nad nadaljevankami tipa Kmetija. En Prstan ima po moje tu malo možnosti.
      Slovenski pregovor pravi: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Ko bomo navadni ljudje nehali slediti izključevalnosti političnih voditeljev in se začeli zanimati za urejanje skupnih zadev v dobro državljanov, bo pa drugače. Bog ve, kdaj bo to. Vse desne stranke imajo dobre predloge, dobre programe. Ko bi na tem gradili, namesto na boju za prestiž, bi si hitro pridobili volivce, ki sedaj ostajajo doma.

  • Lesenko

    Ni problem, Janša pravi, da se bo boril, dokler bo dihal.

  • Opozicija bi izgnala reveže iz države, vladajoča koalicija pa snuje zakon za ustvarjanje revežev v državi.

  • “Naj jih zgolj spomnimo, da nam v Državnem zboru grozijo novi ustavni udari, ki nas lahko odpeljejo nazaj na začetek slovenske pomladi, lahko tudi ven iz območja EU in Nata nazaj na blatni Balkan.”

    Natančno tako! V državnem zboru imajo 2/3 večino in z ustavnimi spremembami lahko uredijo državo po svoji meri.
    Pa ne samo NATO, EU ali Balkan. S takimi spremembami ustave marširamo v avtoritarno državo, v diktaturo in na koncu v totalitarizem.
    Mene je strah!!! Jaz v taki državi, kljub starosti, ne bom živel! Nekaj bo treba narediti, ljubi Slovenci! Se zavedate, da tega stanja NE SMEMO mirno gledati?

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI