Sto odtenkov žlahtnosti

Aleš Maver 20.11.2017 6:5325 komentarjev
 

Dr. Aleš Maver

Kar nekajkrat sem prebral oceno, da je levica v drugem krogu predsedniških volitev osvojila sto odstotkov glasov. Morda. Rečemo pa lahko tudi, da je sto odstotkov glasov osvojila žlahtnost.

Več valov žlahtnosti 

Pojem “žlahtnost” je v slovensko politično latovščino seveda zašel po zaslugi Milana Kučana, ki je nekoč pozdravil nastanek “žlahtne” konservativne stranke. Na podlagi njegove izjave sam pojem razumem kot pripuščanje določenih vsebin, pomembnih za konservativne in desnosredinske volivce, v javni prostor, a tako, da nadzor nad njihovim obsegom in pomenom skoraj v celoti obdrži na oblast abnonirana politična opcija. V Sloveniji smo doslej doživeli vsaj dva večja valova “žlahtnosti”, vedno v trenutku, ko se je vladajoča opcija bala izgube oblasti. Prvi val sodi v leto 2000, njegov epilog je bila prepričljiva zmaga LDS na parlamentarnih volitvah po epizodi Bajukove vlade, kar je začasno odpravilo potrebo po “žlahtnosti”. Drugi val je bil resnejši, kajti nekje leta 2003 se je pri nas začela nakazovati blaga oblika konservativne revolucije v javnosti. Znak za alarm za vladajoče je bil predvsem referendum o zakonu o izbrisanih na cvetno nedeljo 2004, ko je desna sredina mobilizirala več kot 30 odstotkov volilnih upravičencev. Takrat je bil postkomunistični blok očitno pripravljen skleniti kompromis in na nekaterih področjih zapeljati v nacionalno-konservativno smer. Vendar je take razmisleke preprečila nova prepričljiva volilna zmaga, tokrat Janševe stranke, na volitvah 2004, ko se je desni pol volivcev sam prepričljivo odrekel “žlahtnim” eksperimentom. Pozneje, zlasti po letu 2013, se je zdela “žlahtnost” v veliki meri odveč, saj je postajala resnična politična alternativa, ki nosi “desni” predznak v slovenskem pomenu te besede, skoraj vsak dan bolj brezzoba.

Žlahtnost z leve 

Pojav Marjana Šarca, ali bolje, njegov izplen v drugem volilnem krogu predsedniških volitev je zato prišel precej nepričakovano. Zdi se namreč, da predstavlja on, čeprav je politično napol izšel iz nedrij Slovenske ljudske stranke, ne le novega navala, ampak nov tip “žlahtnosti”. Prej je bilo videti, da lahko žlahtnokonservativni program v zgoraj orisanih okvirih izpelje samo nekdo, ki v izhodišču pride z desne.

Rezultat predsedniških volitev kaže, da je gospodarjem slovenske domovine uspelo (z nespretno asistenco tistih ključnih igralcev na desni, ki so bili med volilnima krogoma povsem brez orientacije) “žlahtnega konservativca” ustvariti kar pri sebi doma, tako rekoč v laboratoriju. Če bi se uspeh izkazal za trajnejšega, gre za zelo velik met celo v naši podalpski stvarnosti.

Ključ do njega ni bil posebno težaven. Vladajočo politično opcijo pri nas opredeljujejo tri temeljne komponente, vztrajanje pri gospodarskih modelih tovarišijskega kapitalizma z ohranjanjem nanje navezanih (lastnih) gospodarskih monopolov, interpretacija slovenske zgodovine, ki se vedno izteče v apologijo revolucije in z njo povezane popolne dominacije revolucionarjev in njihovih dedičev po drugi svetovni vojni, in socialno vsaj načeloma liberalen pogled na človeka in družbo. V Šarčevem primeru so (bili) v vladajoči opciji pripravljeni popustiti pri tej tretji točki in jo zamenjati z nekakšnimi nacionalno-konservativnimi toni. To vsaj za staro gardo ni nikakršen problem, saj so vsi njeni predstavniki globoko v duši konservativci, če ne celo reakcionarji (da uporabimo njim domač izraz), in se z oblačenjem raznih gradov v rožnato barvo mučijo samo zaradi (naivne) zahodne javnosti. Načeloma pa so pripravljeni zagovarjati bodisi monogamijo bodisi poligamijo, glede na to pač, kaj prinese več koristi. Na zanje ključnih točkah, v gospodarstvu in v razumevanju preteklosti, ki je osnova njihove gospodarske dominacije, ostaja v tej izvedbi “žlahtnosti”, kot pri vseh poskusih prejšnjih inkarnacij, vse po starem.

Kaj sploh ostane malim?

Seveda ne bi bilo dobro, če bi nadaljnje uspevanje “projekta Šarec” v krogih edine prave alternative gledali kar križem rok. Doslej so bili v spopadanju z “novimi obrazi” precej neuspešni, kar morale ne dviguje. Toda zavedati se je treba, da koncesije na vrednostnem področju zlahka naletijo na plodna tla med desnosredinskimi volivci, ker so zlasti katoličani med njimi zelo obupani spričo splošnih trendov na “dekadentnem zahodu” in v nekoliko manjši meri pred domačim pragom. Ne zavedajo pa se, da je v slovenskem kontekstu spopad z drugima dvema komponentama prevladujoče politične usmeritve vsaj tako pomemben. Zato je tudi v gospodarskih vprašanjih vera v rešilno roko države marsikomu med njimi precej bližja kot recepti klasičnih liberalcev. Po eni strani omenjeno kliče po okrepitvi vrednostno konservativnega krila sedanje opozicije. V nekih boljših časih bi, tudi glede na to, da so predsedniške volitve pokazale, da je močna predvsem, če ne samo tam, zadevno vlogo samoumevno prevzela Nova Slovenija.

A nemara še bolj ključno je, da postane močnejše tisto krilo, ki je sedaj precej v ozadju in ki bo, ne da bi padlo v past zgodovinskih mitov vladajoče opcije, liberalno tako gospodarsko kot socialno. V tem primeru bi morda lahko nase vezalo dosedanje mlajše privržence na oblast aboniranih, ki so s prevladujočimi “starci” povezani s precej nenaravno vezjo prepričanja, da je ta postkomunistični mastodont še ohranil revolucionarnega duha in jih brani pred posesivnim kolektivizmom “klerikalcev”. Seveda je treba biti pri oceni možnosti za preboj realist. Po eni strani je na Slovaškem nekaj podobnega uspelo. Po drugi strani je večina mladcev kot branik liberalnih vrednot in obenem veleborca proti zdrsom podivjanega kapitalizma odkupila lik ljubljanskega župana, ki bi moral biti za liberalce pravzaprav strašilo. In to marsikaj pove.

 
Značke:

25 komentarjev

  • imenitno upovedovanje pelina naših političnih barij je ena redkih veselosti pri vsem tem.

    en moj prijatelj sicer meni, da je ničevo šaliti se iz zablod, a pač hudič-muhe …

    hvala.

  • zgodovinar001

    “pripravljeni zagovarjati bodisi monogamijo bodisi poligamijo”

    no comment …

    “liberalno tako gospodarsko kot socialno”

    kako pa si “liberalno socialen”? seveda tako, da socialno državo pač uničiš in ukineš, ampak to pomeni, da si protisocialen, ne pa “liberalno socialen”, vse krščanske vrednote, ki jih pumpate na tej strani, pa gredo skozi okno

    je pa res, da se imate za “liberalno konservativen katoliški” portal lmao… groteskno in žalostno, še bolj kot izjava o mono – oz. poligamiji

  • Šarec je znal s svojimi igralskimi sposobnostmi prepričati ljudi, da so mu verjeli, da bi bil odločnejši pri uvajanju potrebnih sprememb.

  • Hm, stranka, ki bo obenem ekonomsko in socialno liberalna, pravzaprav ne sodi na desno stran. Lahko koalira s konservativno in demokrscansko desno sredino. Ne more pa je voditi ali postati njena vsebina.

    Ne morem se strinjati tokrat z Mavrom. Pravzaprav se cudim, da je napisal, kar je napisal.

  • Ja, pojavlja se ena zadrega, kako si razlagamo pojme liberalnost, sociala oziroma solidarnost. Ker je možno več razlag, bi bilo dobro, da v imenu enotnosti desnice povemo definicijo teh pojmov in dopuščamo različno definicijo pri sogovorniku.

    Če predpostavim, da je sociala z zakonom predpisana solidarnost, potem je pojem liberalna sociala kar razumljiv. Postane namreč solidarnost, ki je vrednota in zato ne more biti z zakonom predpisana.

    Hm, tako pa gre. Torej gospod Aleš! Katero je vaše tolmačenje?

    • Ah, socialna liberalnost je nekaj drugega. Nevtikanje v nacin, kako drugi ljudje zivijo. Pristajanje na splav, evtanazijo, poljubne definicije, kaj je druzina ipd. Legalizacija drog.

      • Kot sem zapisal, bi morali najprej definirati izraze in spoštovati različno misel drugega. Tako je nekdo v Wiki zapisal:

        Socialni Liberalizem je prepričanje, da bi liberalizem moral vključevati socialno pravičnost. To se razlikuje od klasičnega liberalizma, saj meni, da mora država imeti legitimno vlogo za reševanje gospodarskih in socialnih vprašanjih, kot so brezposelnost, zdravstveno varstvo, izobraževanje in hkrati širiti državljanske pravice. Pod socialnim liberalizmom mora biti dobrobit skupnosti obravnavati kot skladna s svobodo posameznika Socialne liberalne politike so bile široko sprejete v velik del kapitalističnega sveta, predvsem po drugi svetovni vojni. Socialne liberalne ideje in stranke se po navadi štejejo kot sredinske ali levo-sredinske
        https://sl.wikipedia.org/wiki/Socialni_liberalizem

        • Tu gre za nesporazum. Jaz in verjetno tudi Maver misliva na druzbeno-kulturno liberalnost. Ki je progresisticno permisivna in za katero je etika ne naravna danost, ampak stvar pragmaticnega dogovora. Osebno tega pristopa ne znam videti usklajenega s krscansko vero, se manj s spostovanjem tradicionalnih vrednot in konzervativnostjo.

  • Na Šarcu – še manj na kučanu- ne najdem nič žlahtnega. Ne vem sicer natančno,kje je pokojni dr.Trstenjak našel namesto žlahtnosti”Slovensko poštenost”…a,če hitro ne zavlada v Sloveniji ta,smo res opleli.

  • demaistre

    Ne vem, kje Aleš Maver vidi to Šarčevo nagovarjanje konservativnih socialnih vrednot. Mogoče je ta fama delno prisotna v medijih, a sam kandidat o tem izven deklariranja katoliške veroizpovedi kolikor vem res ni govoril. Še več, v intervjuju za Reporter je denimo jasno dejal, da misli, da bi moralo ustavno sodišče preprečiti referendum o zakonski zvezi. Skratka, to bi si vsekakor zaslužilo podrobnejšo opredelitev.

  • Franc Mihič

    Kako bi morali politiki oz. poslanci i.p. komunicirati z volivci, saj se sklicujejo, da so v službi ljudstva in dejansko služijo za račun ljudstva?!

    »Politiki bi morali svoje volivce srečevati in se z njimi pogovarjati vsak dan, to je pri dveh milijonih prebivalcev mogoče.« Tako meni Klaus Berning, nekdanji drugi človek Porscheja v svetu.

    Za slovenske državljane je to žal »fata morgana« oz. utopija. Politika pa vztraja, oblast nam strankam, volivcem pa nič izbire, komu lahko podelijo mandat za oblast..
    Mar nas politiki imajo res lahko za bebce?

    • Franc Mihič

      Kaj pravite novinarji in publicisti, mnenjski oblikovalci?

    • Saj se srečujejo, z gospodarstveniki, pa bankirji in lokalnimi veljaki.
      Z ostalimi prebivalci pa je do srečevanj pokazal “interes” le Pahor !?

    • G. Franc , kakšna je situacija in miselnost pri večini slovencev se je pokazalo ob neuspešni interpelaciji ministra za pravosodje tov. Klemenčiča , NSi se je glasovanja o biti , ali ne biti tov . Klemenčiča vzdržala ! Resnično bi bilo pametn na desnici malo več demokracije in stopiti skupaj s strankami desnice , brez preračunljivosti , da ne rečem HUDOBIJE in samoljubja in sebičnosti !Za slovenske državljane je to žal »fata morgana« oz. utopija , ali je “uspeh” Pahorja v njegovem beganju po Sloveniji , tudi slučajno ne , prej bi temu rekli vsiljevanje slovenskim volillcem , če bi bil tako vztrajen in zagnan kot pri tavanju po Sloveniji , bi moral realizirati pooblastila , ki jih sicer ima in končno reči bobu bob ! Kakršni vodje tak je narod , ki ima očitno “dovolj” kruha , igre pa kupuje za velike denarje , izračunajte koliko je posameznik zapravil za obisk svetovnega prvenstva v košarki in potoval v Turčijo v transu , kot muslimani v Meko ! Ni jim mar , četudi zagonijo za tak podvig nekateri tudi celo mesečno plačo , ali pokojnino ! Kaj hoče oblast lepšega , kot narod , ki plačuje tudi igre oblasti in zapravlja denar in razum na sejmih ničevosti , čemur je vsak dan bolj podoben tudi slovenski “parlament”, ki je
      v odločilnih trenutkih kako pomagati narodu PRAZEN!

      Andrej Briški

      • O glasovanju NSi nimate prav. V razpravi so podprli interpeleacijo. Zanjo je glasov le prisotni poslanec.
        Sicer pa ne bi nič pomagalo tudi , če bi glasovalo še drugih pet. Sporočili pa so svoje mnenje v razpravi. zato ne trosite polresnic.

        • Nisem poslušala. Ampak: pojasnjevanje/utemeljevanje ni enako kot glasovanje. Pojasnjevanje brez glasovanja je kot kričanje v veter. Bi bilo treba doreči (če slučajno še ni – kar bi bilo malo čudno), katere so dolžnosti delovnega mesta poslanca. Vsaka čistilka se podpisuje na vsakem stranišču, ki ga obdela. In to vsako uro. Ne bo šla predčasno domov, zagotovo ne. Kje je tista dohodkovna meja, ko lahko delavec/uslužbenec brez sankcij počne, kar hoče? Namreč: delodajalec poslancev s(m)o slovenski davkoplačevalci. Pa s(m)o verjetno že preveč otopeli, da bi nas zanimali obrobni (stran vrženi) odhodki.
          Seveda se opravičujem poslancem, ki so v trenutkih odločanja na bolniški, dopustu ali kako drugače izredno odsotni.

        • Ne trosim nobenih neresnic tako je bilo , dvorana parlamenta je bila praktično prazna , vsak izgovor je dober , tudi če ga kuža muki prinese na repku , kajne Milko ! Sporočanje poslancev NSi-ja o njihovem mnenju lahko mirno preselijo v kavarno na Trgu republike , tam se namreč krešejo mnenja poslancev predvsem levih strank , ki praktično nenapovedano obstruirajo vsako sejo in interpelacijo ko gre za njihove pajdaše ! Glede na sporne odnose med NSi in SDS se nenapovedanim obstrukcijam g . novakova , ki se je sama oklicala kot kandidatka za predsednico RS , z velikim veseljem priključi ! Sploh pa ni nujno da gre na kavico med glasovanjem , kakor tudi ne njeni poslanci , ki se sedaj skoraj redno odrečejo vsakemu glasovanju ,o amandmajih ki jih predlaga SDS ! Sam nisem strankarsko opredeljen človek , vendar klub temu bolj zaupam SDS – u , glede na to ,da je bil odnos med njimi včasih precej drugačen , pozitiven sem nad početjem NSi – ja ne presnečen , ampak razočaran ! Marsikaj bi bilo lahko precej drugače kot je dandanašnji ! Problem je v tem , da v dani
          situaciji levica z lahkoto krmari svojo barko v parlamentu ! Mislim , da bo moral tudi g . Janez Janša spremeniti taktiko , kajti delati med dvema ognjema ni preprosto in sprejamati v svojo stranko samo preverjene kadre , ki jim Slovenija kot država resnično nekaj pomeni
          in jim ne gre samo za lagodno in opazno poslanstvo ! Kar je več ali manj stalna praksa levice , ki dela itak po naročilu slovenske partijske
          vrhuške , ki praktično še vedno drži v rokah vse vzvode odločanja in
          bančništva

        • Ne trosim nobenih neresnic , tako je bilo , dvorana parlamenta je bila praktično prazna , vsak izgovor je dober , tudi če ga kuža muki prinese na repku , kajne Milko ! Glasovanje poslancev NSi-ja o njihovih odločitvah lahko mirno preselijo v kavarno na Trgu republike , kjer se namreč krešejo mnenja poslancev predvsem levih strank , ki praktično nenapovedano “obstruirajo” v tem lokalu vsako sejo in interpelacijo ko gre za njihove pajdaše ! Glede na sporne odnose med NSi in SDS se nenapovedanim obstrukcijam g . Novak z velikim veseljem priključi , kakor tudi poslanci njene stranke , ki se že nekaj časa skoraj redno odrečejo vsakemu glasovanju ,o amandmajih ki jih predlaga SDS ! Sam nisem strankarsko opredeljen človek , vendar kljub temu bolj zaupam SDS – u , glede na to ,da je bil odnos med njimi včasih precej drugačen in pozitiven , sem nad početjem NSi – ja ne presnečen , ampak razočaran ! Marsikaj bi bilo lahko precej drugače kot je dandanašnji ! Problem je v tem , da glede na odnose med NSi in SDS levica z lahkoto krmari svojo barko v parlamentu ! Znova prebujena levica , ki dela po navodilih stare slovenske partijske vrhuške praktično še vedno drži v rokah vse vzvode odločanja , od politike do gospodarstva ,financ , kulture in zunanje politike .Posledica takega načina delovanja je razpad vseh sistemov vlade , ki je ponovno krepko zakorakala na levo , natančneje dela na tesnih povezavah z Rusijo . Neokomunizem se vedno bolj vrašča v večino slovenskega življa in hromi slovensko nedonošeno kvazi demokracijo , če temu sploh še lahko rečemo demokracija . Novakova se bo morala v svoji politiki le dokazati , in hočeš nočeš delati na okrepivi desnice , če hoče obstati v parlamentu ! Izgleda , da ji fiasko , ki ga je doživela kot kandidatka na volitvah za predsednika ni odprl oči ! Imam občutek , da gospa previsoko leta , kaj se pri takih njenih eskapadah lahko zgodi , naj sama razmisli v svoje in dobro desnice ! Pajdašenje drugače mislečih s komunisti se še nikomur ni obneslo , navsezadnje je to spoznal tudi Janez Janša ! Ko partija doseže svoj cilj hitro pozabi na usluge judežev !

          Andrej Briški

      • tudi obrnjeno drži:kakršen narod,takšni voditelji.

    • Franc Mihič

      Žal se spomnim niti enega komentarja, v vseh medijih, vse doslej, kjer bi medij oz. novinar, aktualiziral in problematiziral problem volilnega sistema in odgovornosti v družbi.

  • Franc Mihič

    Kako imajo lahko politiki, poslanci, državljane za bebce, lahko vidimo v zadbnji oddaji Studio City, ki govori o pozivih po spremembi volilnega sistema, ki smo jih slišali v predsedniški tekmi in o pobudi Državnega sveta po ustavni presoji volilne zakonodaje bodo v studijskem pogovoru pripravili soočenje zagovornikov in nasprotnikov sprememb.
    Žalosten sem, ko v oddaji poslušam odgovore predstavnika oblasti, poslanca pravnika, dr. Mitjo Horvata, SMC. Menim, da nas ima za bebce!

  • Franc Mihič

    Pisma bralcev: Nekaj vprašanj kandidatom v preudarek!
    Objavljamo pismo bralca Franca Mihiča, ki pojasni, zakaj je pravica volilca do preferenčnega glasu tako pomembna.

    DELO-čet, 01.12.2011, 11:00

    Po zdaj veljavni volilni zakonodaji o možnosti izvolitve posameznega kandidata za poslanca v Državnem zboru dejansko odloča vodstvo stranke, s tem da kandidata postavi v ustrezni volilni okraj in na pravo visoko mesto na glasovnici. Tako izbrani kandidati, po okusu in izboru vodstva stranke, so potem izvoljeni. O izvolitvi poslancev in na rezultate volitev lahko tako bolj vplivajo vodstva strank kot volivci. Po mnenju mnogih je to polovična demokracija, ki je potrebna popravka. Pravica volivca do preferenčnega glasu za kandidata, ki ustreza volivcu, pa bi volivcem dala možnost, da oni odločajo, kateri kandidat bo izvoljen.
    – Menite da je prav, da volivci dobijo pravo mesto na volitvah, to je pravico do preferenčnega glasu, in s tem pravico odločanja o izidu volitev?
    Že dolgo je poznano, da sta med državljani ugled in zaupanje v pravno državo oz. pravosodni sistem izredno nizka, kar gotovo neposredno vpliva na nezadovoljstvo državljanov z demokracijo, z državo, in so nezadovoljni z njihovo pravno oz. ekonomsko varnostjo. Državljani se torej ne počutijo varne, so črnogledi. Po sedanji zakonodaji lahko le poslanci v DZ RS v »imenu in za račun ljudstva – davkoplačevalcev« nadzirajo in ocenjujejo, ter odobravajo delo oz. rezultate pravne države, to je policije, tožilstva in pravosodja. Govorimo o pravni državi dvojnih meril. Državljani so torej večinsko nezadovoljni z delom in rezultati pravne države, s tem tudi delom poslancev, kakor tudi z delom pravne stroke, in njihovo odgovornostjo za oblikovanje boljše pravne države, tudi za navadne državljane. Velja tudi stari rek – brez dobrega tožnika, ni sodnika.
    – Kdaj bomo doživeli spremembe, da bo pravna država bolj upoštevala tudi mnenje in oceno, »tožbe« preprostih državljanov? Ali ni prav, da bi bili tudi državljani – davkoplačevalci, veliko bolj upoštevani ali imeli več možnosti ocenjevanja dela pravne države, predvsem policije in tožilstva, in posredno tudi pravosodja? Ali je njihova skoraj absolutna nedotakljivost res upravičena?
    Javnost je močno zgrožena tudi zato, ker imajo nekatere institucije pravne države svoje urade v stavbah v zasebni lasti, katere so celo pridobljene ali namensko prilagojene namenu na zelo problematičen način. Tako »sicer sporno izbrani, a »iznajdljivi in učinkoviti« podjetniki – povzpetniki, novi tranzicijski kapitalisti, lahko dobro služijo in bogatijo na račun davkoplačevalcev. In to ravno na institucijah pravne države, ki naj bi prve poskrbele in dale zgled za red in pravičnost. To je znana afera Nacionalnega preiskovalnega urada, ki še vedno ni dokončana. Kot pa mi je znano, pa ne samo meni, imamo tudi v Ribnici že zelo dolgo domnevno podoben sporen primer nastanitve policije, ki je že dolgo na očeh visoke aktualne politike, političnih strank.
    – Menite, da so takšni »najemniški« posli države, ki omogočajo zelo enostavno bogatenje izbranim in iznajdljivim podjetnikom, res sprejemljivi za pravno in socialno državo enakopravnih državljanov?
    Po mojem ne! Utaja davkov je tudi v Sloveniji velik problem. Ocene o nepobranih davkih so bile pred leti celo, da je za en proračun nepobranih davkov, kar je nacionalna katastrofa in sramota, saj to preprečuje vzdrževanje in razvoj skupne socialne države, skupnih javnih storitev države. Znan je rek nemškega kanclerja Kohla, naj državljani vedo, da država ni sveta krava, ki se pase v nebesih in potem molze na zemlji. Pri tem je treba upoštevati, da je ogromno sodržavljanov, zaposlenih, brezposelnih in upokojencev socialno ogroženih. Zasebno bogatenje na račun utaje davkov je v nasprotju s skandinavskim modelom socialnim prijazne države, saj tudi pomeni, da pošteni državljani redijo nepoštene državljane?!
    – Kdaj bo tudi v Sloveniji utaja davkov javno »velik greh« nepoštenih sodržavljanov na račun poštenih?
    Kot smo že večkrat brali mnenja, in sem tudi sam pisal, so nacionalna sramota seveda še »špekulativno privilegirana« menedžerska privatizacija, hitro in veliko bogatenje, pri čemer je pravi fiasko prava in države prakticirano prikrito neplačevanje prispevkov delojemalcev, vse brez posledic za storilce. Doklej še?
    Franc Mihič
    Kosovelova 2a, Ribnica

  • Franc Mihič

    Kako koristne so poslanske pisarne?
    DNEVNIK, 14. december 2016
    Vprašanje za predsednika DZ RS Milana Brgleza, predsednike političnih strank, poslance in novinarje. Kdo nam lahko pove, kako koristne so poslanske pisarne? Koliko državljanov kontaktira s poslanci v pisarnah? Koliko so poslanci v tej službi ljudstva? Kolikšen je letni strošek vzdrževanja poslanskih pisarn za davkoplačevalce?
    Franc Mihič, Ribnica
    Kako koristne so poslanske pisarne, 2.
    Dovolite mi odgovor na vprašanje vašega bralca Franca Mihiča iz Ribnice z naslovom Kako koristne so poslanske pisarne?, ki je bilo objavljeno v Dnevniku 14. decembra 2016.

    Dnevnik, 17. december 2016
    Spoštovani g. Mihič,
    poslanci in poslanke ne delamo samo v državnem zboru, ampak tudi med ljudmi, ki so nas izvolili. Za to so izredno pomembne poslanske pisarne, kjer se srečujemo s sodržavljani in sodržavljankami. Te so običajno v naših volilnih okrajih, praviloma pa se s sodržavljani in sodržavljankami srečujemo ob ponedeljkih, saj takrat običajno ni sej državnega zbora.
    Naj še enkrat poudarim, da je za vsakega poslanca ali poslanko, ki želi svoje delo opravljati kakovostno, pomembno, da je v stiku z ljudmi. Tako poslanci tudi izvedo, kaj je tisto, kar »na terenu« najbolj pekli. Kot sam pogosto rad poudarim, izvoljeni smo od ljudi in delamo za ljudi.
    Naj izkoristim to priložnost, da povabim vse državljanke in državljane, da se oglasijo v naših poslanskih pisarnah, kajti le skupaj bomo to državo naredili boljšo in prijaznejšo za vse nas.
    Dovolite mi, da vam in vsem bralcem Dnevnika ob tej priložnosti zaželim mirne, sproščene in v družbi domačih preživete božično-novoletne praznike.
    Dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora RS
    Poslanske pisarne so izredno pomembne
    DNEVNIK, 23. december 2016
    Iskrena hvala, predsednik DZ RS dr. Milan Brglez, za vaš odgovor na moje vprašanje v pismu z naslovom Kako koristne so poslanske pisarne?, ki je bilo objavljeno v Dnevniku 17. decembra.
    Pri nas je namreč silno redko, da politiki in poslanci v tisku komunicirajo z državljani. Vaš odgovor pa je znak in obet napredovanja demokratične kulture in odgovornosti do državljanov, davkoplačevalcev in volivcev.
    Vesel sem, pa gotovo ne edini, ko javno zapišete:
    »Poslanci in poslanke ne delamo samo v državnem zboru, ampak tudi med ljudmi, ki so nas izvolili. Za to so izredno pomembne poslanske pisarne, kjer se srečujemo s sodržavljani in sodržavljankami. Te so običajno v naših volilnih okrajih, praviloma pa se s sodržavljani in sodržavljankami srečujemo ob ponedeljkih, saj takrat običajno ni sej državnega zbora. Naj še enkrat poudarim, da je za vsakega poslanca ali poslanko, ki želi svoje delo opravljati kakovostno, pomembno, da je v stiku z ljudmi. Tako poslanci tudi izvedo, kaj je tisto, kar ‘na terenu’ najbolj pekli. Kot sam pogosto rad poudarim, izvoljeni smo od ljudi in delamo za ljudi. Naj izkoristim to priložnost, da povabim vse državljanke in državljane, da se oglasijo v naših poslanskih pisarnah, kajti le skupaj bomo to državo naredili boljšo in prijaznejšo za vse nas.«
    Z navedenim se zelo strinjam. Sam žal nimam dobrih izkušenj z dostopnostjo, delovanjem in obravnavo poslanskih pisarn. O tem naslednjič na to temo.
    Ko pravite, da so poslanske pisarne izredno pomembne in da je za vsakega poslanca ali poslanko pomembno, da je v stiku z ljudmi, vas prosim, da vaš odgovor ob priliki dopolnite, saj ni popoln glede na moja postavljena vprašanja. Mnoge, ne samo mene, še zanima:
    – Kako in kakšno pomoč ponujajo poslanci državljanom?
    – Kakšen je opis delovanja poslanskih pisarn?
    – Katere poslanske pisarne so najbolj obiskane?
    – Koliko državljanov letno obišče poslanske pisarne?
    – Kolikšen je letni strošek vzdrževanja poslanskih pisarn za davkoplačevalce?
    Franc Mihič, Ribnica
    OPOMBA: Na to pismo žal predsednik DZ RS dr. Milan Brglez ni odgovoril, a to ni nikogar to zmotilo, ne opozicije, ne medije in ne publiciste, ne novinarje.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI