M. Manin, Novi Čas: Tržaški poklon 300. obletnici Marije Terezije Habsburške

Časnik 18.11.2017 11:326 komentarjev
 

Vladarica Marija Terezija je bila zelo rada portretirana, še posebej pozorna pa je bila tudi do tega, da je s portretov moč razbrati moč in oblast. Razobešeni so tudi portreti, na katerih je cesarica odeta v črnino, ki se ji po smrti ljubljenega soproga nikoli ni več odrekla.

Med cesarji, ki so več kot šesto let vodili habsburški imperij, je razsvetljena reformatorka in mati šestnajstih otrok, vladarica Marija Terezija, zapustila v naši kulturi najgloblje zakoreninjene sledi.

Kljub temu da je maja letos od njenega rojstva minilo že 300 let, so njeni načrti in ideje še vedno aktualni, tudi v “dobi računalnikov”.

Cesarica Marija Terezija je bila med drugim edina ženska na prestolu z vladarsko funkcijo v zgodovini habsburške hiše. Marija Terezija Walburga Amalija Kristina se je rodila 13. maja leta 1717 v Hofburgu na Dunaju. Njeno rojstvo je očetu cesarju Karlu VI. sprožilo kar nekaj razočaranja, kajti ni dobil moškega potomca. Na podlagi pragmatične sankcije, ki jo je leta 1713 izdal Karel VI., so lahko tudi ženske potomke habsburške hiše prevzele vladanje.
Marija Terezija se je leta 1736 iz ljubezni poročila z vojvodo Francem Štefanom Lotarinškim. To je bila prva poroka iz resnične ljubezni v zgodovini vladarskih rodbin. Po prevzetju prestola se je vnela vojna za avstrijsko nasledstvo v Evropi, ki je trajala kar sedem let in povzročila milijon padlih. Marija Terezija je tudi v tistih kočljivih trenutkih znala odlično voditi državo. V načrtnem gospodarstvu avstrijske vladarske rodbine je mesto Trst imelo poseben položaj; in res, v nekaj desetletjih so se v mestu že kazale velike spremembe.

Pred koncem terezijanskega jubilejnega leta so želeli tudi v Trstu primerno počastiti pomembno žensko, ki je verjela v mesto Trst. Poleg simpozijev, posvetov, publikacij in podobnega so cesarici posvetili tudi zgodovinsko razstavo v organizaciji deželnega inštituta za kulturno dediščino FJK (ERPaC) v sodelovanju s tržaško univerzo in z muzejskim polom Furlanije Julijske krajine.

Razstava, ki so jo odprli oktobra v Skladišču idej, obravnava napredne spremembe takratnega načina življena, ki so jih povzročile cesaričine reforme v celotni monarhiji s posebnim fokusom na spremembe, ki sta ju doživela mesto Trst in njegova okolica. Danes je vsem znano, da je bila cesaričina vloga ključnega pomena pri modernizaciji in razcvetu habsburškega Trsta, ki je ravno v obdobju njenega vladanja doživel radikalno prostorsko in demografsko povečavo.

Spremembe so se kazale na področju uprave, uradništva, sodstva, šolstva, poleg teh pa so bile še davčno-finančne, denarne, vojaške, kmetijske in še druge reforme. Nekatere spremembe in cesaričini posegi so zelo zaznamovali mesto Trst.

Cesarica Marija Terezija je v 40 letih vladanja spremenila tudi podobo pristaniškega mesta. Leta 1749 je v Trstu dala porušiti stare srednjeveške obrambne zidove in tako povečala podobo mesta. Novi mestni predel je kmalu zatem dobil ime “Terezijanska četrt”. Cesarica je na območju mesta razširila davčne oaze, kar je seveda povzročilo velik pritok ljudi v pristaniško mesto. Izdala je tudi odredbo, s katero je razglašala svobodo vere, trgovanja in posestvovanja. Na upravnem področju je v Trstu uvedla še Pomorski konzulat, terezijanski kataster, terezijanski kazenski zakonik in popis prebivalstva.

Razstava bo v Trstu na ogled do 18. februarja.

Vir: Novi Glas

 
Značke:

6 komentarjev

  • Igor MB

    Kmetijstva in… Niso vse reforme bile pozitivne. Nič čudnega, da se je med vojaškimi spopadi povečala priljubljenost mesa. Pred Marijo Terezijo so Kranjci bili praktično vegetarijanci. No strokovno popolnoma korektno bi se jim rekli “mest reducers”, čeprav so pojedli desetkrat manj mesa od današnjih zdravojedcev.
    Dialektika pač. 😉

    • Igor MB

      Uh, ta telefon. 🙁 Meat reducers, seveda.
      Igor Đukanović

    • tolmun1 tolmun1

      Igor , kmetje so takrat živeli v določenem pogledu bolj zdravo , kot to počnejo danes,
      o vegeterjinstvu ne bi govorili , živeli so smotrno in varčno ! Ko smo žepri tej temi še
      tole , danes so za požeruhe in snobe dobri samo še žrebički in do neke mere tudi
      eksotične rastline in živali ! Skratka ena sama nezdrava zgodba okrog prehranjevanja,
      moralno in dejansko ! Kraljestvo dam za konja je rekel kralj Rihard , po Shakespeareju !
      V vsakem tvojem prispevku se ne moreš distancirati od svojega mnenja o slovencih in
      prikriti svoje vzvišenosti , ki ti ne pritiče !
      Ali ti je morda poznan vzrok za reklo , če se ti nekaj posreči , da si imel krompir !

      Andrej Briški

      • Imel krompir igor. 😉

        P.S. Andrej, slovensko zgodovino bolje poznam kot srbsko ali ameriško. Domnevam, da so v Srbiji začeli jesti več mesa, ko so se po porazu v prvi svetovni vojni trgovske vezi z Dunajem natrgale. In so morali kar sami pojesti, kar so prej izvažali v Avstro-ogrsko. Naslednji prelom se je v Bosni, Srbiji in Sloveniji najbrž zgodil kakšnih deset let po koncu druge svetovne vojne, ko je standard začel rasti na napačnih dobrinah: belemu sladkorju, belemu kruhu, mesu…

  • veronika

    K pomembni informaciji, da »Pred Marijo Terezijo so Kranjci bili praktično vegetarijanci«, dodajam:
    Med manj pomembne izzive za današnji čas sodi: Cesaričina emancipacija – usklajevanje med uspešnim zakonskim in družinskim življenjem in aktivnim državniškim delovanjem. Izvirno raznovrstni posegi v evropsko politično situacijo, skrb za napredek v delovanju države. In predvsem trdna volja in vztrajnost, usidrana v veri v Boga.

  • Za razmislek bi bilo primerjat, kako so se ob jubileju Marije Terezije spomnili v Trstu in kako v Ljubljani oz. Sloveniji.

    Za nas se ocitno zgodovina se vedno zacenja na Cebinah. Z nekaj kmeckih puntov in Trubarjem prej. Duhovna revscina.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI