Alenka, FB in laži

Andrej M. Poznič 15.11.2017 6:0022 komentarjev
 

Slovenija je v mnogočem zelo, zelo posebna dežela. V neki čudni simbiozi idej in osebnih zamer živimo v stanju nenehnega spora na osnovi nacionalsocializma, čeprav trobila pri mikrofonih prisegajo raje na rdečo zvezdo, srp in kladivo. A ker pri tej svoji socialistični gorečnosti prisegajo na svoj nacionalizem, zabetoniran v mitu preteklosti, so bolj  podobni nacistom kakor lastnim bratom v veri. Istočasno so pač shizofrenični, ker je nacionalizem nekompatibilen z internacionalizmom … a pri nas je potrebna tudi ta poroka, da ostanejo na oblasti. Tako nacizem kakor internacionalni socializem potrebujeta takega ali drugačne sovražnika. Pri nas so to vlogo spisali in vsilili Cerkvi. Katoliški cerkvi. Katoličane je dovoljeno preganjati, diskriminirati, žaliti, jim groziti, o njih lagati … karkoli se že reče, naredi in želi slabega Cerkvi in njenim udom, je dobrodošlo, dovoljeno in nekaznovano. Vse skupaj pa je toliko lažje, ker se cerkveni ljudje v svoji preprostosti, naivnosti in grešnosti ne znamo ubraniti pred stalnimi napadi antipatije, netolerance in pravega sovraštva, ki veje iz gošarskih logov.

Zdaj se dvigne ta, zdaj oni … seznam je lahko neskončen in ni ga medijskega prostora, ki bi mogel zadostiti preprosti obrambi pred tolikšno pestrostjo napadalcev in proticerkvenih front, ki jih odpirajo. Tu pa tam pa se najde kaka cvetka, ki po svojem žlahtnem levičarstvu preseže običajnost. Tako se mi je zgodilo, da sem prišel na sled posnetku, ki ga najdete tudi na FB, če bi morda želeli preveriti resničnost napisanega.

Glavna in edina zvezda posnetka je Alenka Bratušek. Vemo, da ženska sedi v parlamentu, ker je pravočasno zaznala, da je mogoče izkoristiti protikatoliški afekt, ki ga levica goji od rojstva do smrti in sistematično vsiljuje Slovencu za nabiranje glasov. Zaradi znamenitega pisma, ki naj bi ga poslala v Rim sedi namreč v parlamentu. Ne vemo sicer ali je bilo slavno pismo res poslano, reklamirano je vsekakor bilo, in ker je bila takrat predsednica vlade, je zadostovalo, da ji je prineslo ravno toliko glasov, da zdaj sedi v parlamentu. Vse pa kaže, da zdaj in nikoli več … zato je – verjetno zaradi izkušnje in iz obupa – spet posegla po isti metodi. V nastopu napada Cerkev in »laže kot pes teče«.

Prvo laž najdemo v stavku, »da želi Cerkev posegati v postopek spremembe ustave«. Noup. Noup. Noup. Cerkev (dejansko pa tudi ne more, saj ima levica pri nas ¾ vseh glasov v parlamentu), še najmanj pa Sveti sedež, ne želi posegati v postopek spremembe ustave, ki ga imajo poslanci na mizi. Laž je tudi namen za napovedano spremembo. Čisto jasno je, da levičarji nočejo izpolniti odločbe Ustavnega sodišča, ki zahteva prav to, kar pravi Bratuškova, da naj bi naredili s spremembo ustave, t.j. »zagotoviti kvalitetno šolanje pod enakimi pogoji za vse«. Za vse, razen za katoličane, ki smejo svoje otroke pošiljati v ateistično, levičarsko in agresivno javno šolstvo. Drugam ne! Očitno imajo levičarji javno šolstvo za »svoje« šolstvo in njegov namen je »narediti iz teh ljudi levičarje«. Gre torej za ideologijo najslabše vrste in ne za skrb za otroke. Če bi jih skrbelo šolanje otrok, potem bi že davno poskrbeli za izredne študente, ki so primorani drago plačevati svoje šolanje v »izrednem študiju«, ki pa se v ničemer ne prilaga njihovi izrednosti.

Potem Alenka zanika znane podatke, ki postavljajo na vrh lestvice kakovosti vse štiri katoliške srednje šole. Javno šolstvo, čeprav se vanj vlaga veliko več denarja, je slabše, način vstopanja v katoliške šole pa je popolnoma enak kakor v javne. Veljajo točke in točke in še enkrat točke (bolj krivičnega sistema si ni mogoče zamisliti). Jasno je, da Alenka ne bi svojih otrok pošiljala v katoliške šole. Verjetno bi jih poslala na prvo javno šolo blizu doma, saj je javno šolstvo menda kvalitetno in najboljše … morda pa bi upoštevala želje, talente in uspeh otrok, pa tudi razmislila o prihodnosti, kakor delajo premnogi, če ne čisto vsi starši.

Alenka trdi, da Slovenija spoštuje sporazum, ki ga je podpisala s Svetim sedežem. No, s to trditvijo je tako, da se morata strinjati obe strani. Če ena stran trdi, da se ne spoštuje in predloži dokaze, potem mora ali na mizo nov dogovor ali pa tretji (nek sodnik) presodi kako je s tem. Ona svoje trditve ni potrdila z  ničemer. Katoliška stran svojo trditev dokazuje med drugim z zavlačevanjem vlade, ki noče plačati, kar je ustavno sodišče presodilo, da se krši in bi moralo biti plačano. Zato gre tu najmanj za sprenevedanje ali pa celo za zavestno laž.

Kronska laž pa je seveda zaključek, ki ga nasprotniki Cerkve tako radi uporabljajo. Gre za nesrečno zgodbo z investicijskimi skladi ZVON1 in ZVON2, čigar največji delničar je bila Škofija Maribor. Zdaj vemo, da ne smemo govoriti o milijardni škodi, temveč o velikanski škodi 400 milijonov. Trikrat manj, kakor se ponavlja v javnosti! In še bi se lahko zdaj tudi menili o politični odločitvi NLB-ja, da se ta dva investicijska sklada uniči, tudi na račun mnogih delovnih mest in slovenskega lastništva v podjetjih (npr. Heliosu) zato, da bi mogli levičarji v naslednjem stoletju ponavljati mantro »grda, grda Cerkev, ki nam je naredila tako luknjo«… Pa je to le ena izmed mnogih lukenj, ki jih plačujemo davkoplačevalci. Vse ostale so iz »uglednih« levičarskih logov. Gre torej za najhujšo vrsto laži, tisto, ki je deloma resnična.

Alenka Bratušek in njena strančica je v zadnjih zdihljajih. Žalostno je, da nam krojijo zakone in bodo spreminjali ustavo (javne razprave na to temo sploh ni in je očitno ne bo, ampak bodo pohiteli, ker imajo zdaj svojo večino). Uboga Slovenija!

 
Značke:

22 komentarjev

  • svitase

    Dobra argumentacija.

    Čudno, da T-2 še vedno posluje, celo uspešno. Torej ni bilo vse tako kot se je pisalo.

    • Franc Mihič

      “Brez T-2 bi danes Zvonova veselo zvonila”, je v pogovoru za tednik Reporter l. 2012 pojasnil ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres.
      Brez velikega vlaganja cerkve v medijsko podjetje T2, ki razpečavalo tudi pornografijo, bi torej cerkveni zvonovi gotovo danes veselo zvonili!

  • Igor MB

    Ne bo držalo. Škode ni za 400 milijonov ampak za dve milijardi. Bruto znesek seveda in ne samo neposredna pravna odgovornost nadškofije. Lahko se glede tega delate Francoze, a računi še vedno na koncu plačajo z obrestmi vred.
    Za ostalo se pa opravičujem. Nisem poslušal predsedničinega posnetka. Nimam časa za tovrstna prepuščanja.
    Igor Đukanović, član Alenkine stranke

  • Alenko je Štrukljevo javno šolstvo res ogromno naučilo, kar se vidi tudi iz tistih listov papirja. Npr. “ostanite z mano še naprej” (pravilno sklanjano bi seveda bilo “z menoj”) ali “naredimo kar je treba” (ne ni zatipk, resnično je izpustila vejico pred “kar”).

  • Samoosvoboditelj

    Kaj pa je treba narediti, gospa Alenka Bratušek, da še niste naredili (uničili)?
    1. Uničili ste 7.000 zdravih podjetij,
    2. Ukradli 70 milijard €.
    3. Dokapitalizirali banke z milijardami in jih , kot kaže pod vsako ceno prodali sebi, po posrednikih.
    4. V tujino izgnali 45.000 mladih izobražencev.
    5. Pod prag revščine pahnili 350.000 poštenih Slovencev.
    6. TEŠ 6, NLB, NKBM, TAM Maribor, POPOLNO POLITIČNO APATIJO,
    7. Razdelili ste ljudstvo in vpeljali kulturo laži, sprenevedanja, nevednosti in kraje.
    8. Podpirate Nepravičnost, nepoštenost in neresnico.
    9.Niste polovili lopovov
    10. Niste še varno zapustili države
    11. NIste implementirali Ustave RS
    12. Iz države ste “šenkali” poštene Slovence in Slovenke, namesto, da bi jih vprašali kaj in KDO so in kaj in KDO hočejo biti.
    13.Oblikovali ste državo, da se je pošten Slovenec SRAMUJE.
    14.Uredili ste popoln REVANŠIZEM, takšen, da se meni, ki sem začel delati 1976 letat in sem bil 35 let direktor z najvišje vplačanimi OBVEZNIMI prispevki, z 41 leti delovne dobe, sedaj, po ZPIZ, določate INVALIDSKO POKOJNINO v višini 443,18 € in vsi postopki na sodiščih trajajo v ZASTTARANJE!
    Itd, itd…
    15. Bogato živite na plečih oropanega državljana, sramotite sebe in državo s plagiati, nevednostjo in karierističnim pohlepom v osrčju sedeža EU,
    16. vzpostavili ste neenakost pred Ustavo in podjemno zakonodajo, kot še je ni bilo, nažrli ste kapitalsko substanco države in državo pahnili med revne in nerazvite države, vse pod geslom “Pravna država”, kot ste si pred 70. leti prisvojili oblast pod geslom: “Konec izkoriščanja ENEGA PO DRUGEM, pa dosegli IZKORIŠČANJE, ki ga svet še ne prepozna in ga še ni videl.
    17. Naredili ste deželo lažnivcev in pralcev denarja.
    18. Na predzadnjih parlamentarnih volitvah ste birokratsko (NEUSTAVNO IN NEZAKONITO) uredili svoj vstop v Parlament!!

    KAJ in česa gospa Alenka BRATUŠEK, pa še niste naredili, da bi sedaj naredili SKUPAJ? Prepustite oblast in dovolite nam, ki znamo, da bomo uredili SLOVENBIJO v OBLJUBLJENO SLOVENIJO! Beseda SLOVENIJA ima pomen: Dežela poštenih, pravičnih in delovnih ljudi. Kje je zdaj to? Kakšno deželo pa ste naredili? Takšno: ”

    LDS
    (Lažni Dvorni Svet)
    Lažni Dvorni Svet,
    človeku jemlje up živet.
    Še Arthur, LDS sloves,
    v »Resnici moji« je umrl, pes.

    Njih okop, narodu sovražni rop,
    z lažjo rojakom koplje grob.
    Postal je tat certifikat,
    Slovencem smrtna vrv na vrat.

    Koristili so družbeno lastnino,
    oblast pripravili kot slabo vino,
    opiti s slavo, sebe kazali so fino,
    grunt, lastnino vzeli pa v svojino.

    V zgodbi o uspehu vse našteto,
    v mlinih je laži namleto.
    Načrtno, dobro je rojaku vzeto,
    dežela zdaj drvi v prekleto.

    Kar pomeni svetu sveto,
    LDS v pamet nima vpeto.
    Gabra labrač o šolstvu, znanstvu,
    znanje pa drži v pregnanstvu.

    Slovenski ves postal je svet
    s korupcijo, gorjem prežet.
    Dežela vseh lepot slovesnih,
    demonov žrtev je bolestnih.

    Ni enakosti, nikjer poštenja,
    občina, kjer LDS je, ta se vzpenja.
    Veljave nima proračunski plan,
    si banda dovoli svoj Zrakoplan.

    TV, sodstvo, borze, škife,
    naredili so za loby grife,
    kdor ni šel na levo stran,
    šteje, da sovražniku je vdan.

    Rekli so, češ trg da bo,
    glej monopol ostal je zlo.
    Regije so obljubili,
    nasprotno, center so zgradili.

    Le za tren zgubili so oblast,
    sobratom že postavili so past.
    Revanšizem dan je na oltar,
    brž ustavni spelje LDS udar.

    Hrvaška meja morska, kopna,
    prozorna je kot milna opna,
    vidi se iz vseh strani,
    meje LDS sposoben rešit ni!

    V demokracijo dvorno laž so vtkali,
    klientizem in korupcijo speljali,
    gospodarstvu hud udarec dali,
    v pravicah delavce pa naplahtali.

    Prikrito tistim nudijo zaščito,
    ki hoteli zbrisati Slovenijo so bliskovito.
    Ne rojakom, izbrisanim v bran stojijo,
    z mošejo svojim pa se v brk smejijo.

    Vstop v Unijo, Nato,
    drugi dobro kar storijo,
    v LDS si prisvojijo,
    briga njih, da z goljufijo.

    Kadar zmanjka jim ukan,
    21forum vstopi samozvan,
    kazni sum je tistemu podan,
    ki afero upa spraviti na plan.

    Postavi LDS se grehu v bran,
    Tako vse ubija vsaki dan.
    Narod ves postal je zbegan,
    skoraj do norosti skregan.

    Komú narpred veselo
    Zdravljico, bratje, čmo zapét’?
    Saj deželo našo hoče LDS nam vzet,
    »vrag«, ki desetletja let,
    uničuje ves slovenski svet.

    Edinost, sreča, pamet zdrava,
    naj k nam za vedno pridejo;
    ljudje zavedni, kar ima jih ta država,
    naj vsi si v rôke sežejo,
    da čast in z njo oblast,
    Slovencev vseh bo slast!

    Hočemo svoj grb, zastavo,
    življenje zdravo in popolno spravo,
    bogat in srečen bodi vsak Slovenec,
    živi doma al’ v svetu, zadnji al’ prvenec.

    Narodu v blagor beri, živi v upanju in dobri smeri!
    Zase se postavi, misli in prebiraj,
    slabo na volitvah sam miniraj!

    En izvod kopiraj,
    prijat’lju daj naprej,
    da pameti bo prave več poslej!

    NAJVEČ BOSTE NAREDILI, ČE BOSTE MIRNO ODŠLI IZ DEŽELE KRAJNSKE (SLOVENSKE).

  • Franc Mihič

    »Pozor! Hudič je mojster pretvarjanja. Ravno tam ga ni, kjer ga najprej vidimo. Slovenski kristjani smo po tradiciji antikomunisti. Imamo razloge za to. Upravičene. Prvi je Kočevski rog. Toda medtem ko se strastno ukvarjamo z »rdečo« nevarnostjo onkraj barikad, mojster pretvarjanja neopazno, čisto nedolžno za našimi hrbti opravi najbolj škodljive manevre. Tako se nam je zgodilo, da smo danes po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene preko »cerkvenega« podjetja T-2 eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem. Bíli smo silne bitke proti brezbožni levici, v zaledju pa klecnili na kolena desničarskim bogovom kapitala. Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar danes pogublja duše!«
    DRUŽINA; 8.7.2007, p. Branko Cestnik : Ali lahko kristjan voli levico?
    Objavo tega članka je odobril odgovorni urednik DRUŽINE g. msgr. Franci Petrič.

    • Franc Mihič

      P. Branko Cestnik je prvi opozoril, da je Cerkev postala največja distributerka pornografije.
      »Prvi sem javno napisal, da je postala Cerkev največji distributer pornografije v Sloveniji. V Družini, mislim, da leta 2007.
      Podjetje T2 je takrat ponujalo največ pornografskih kanalov.
      Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar.
      Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved. (!!!)
      Kasneje so se izgovarjali na holding, pa na zapletene lastniške povezave…
      Sami izgovori.!
      Cerkev v čem takem, kot je pornografija, pač ne sme sodelovati.
      P. Branko Cestnik, klarentinski pater, župnik na Frankolovem, koordinator zadnjega pastoralnega načrta v Cerkvi
      Dnevnik, 4. marca 2017
      https://www.dnevnik.si/1042764534/slovenija/branko-cestnik-ce-opustimo-gostoljubje-opustimo-temelje-svetega-pisma-

    • Franc Mihič

      Pred časom sem na TV SLO gledal dokumentarec »Dekadenca«, avtorjev ekološko trajnostno osveščenih naravnanih intelektualcev. Film govori o moralnem propadanju razvitega sveta. Govori nam o pretiranem potrošništvu, predvsem o problemu osredotočanja ljudi brezmejnemu ugodju, ko človek, družina,družba, zanamci in narava izgubljajo pomen, važen naj bi bil samo moj »užitek«. Jasno je bil prikazan problem pornografije, kot enem pomembnem vzroku za propadanje družbe, predvsem družine. Avtorji oddaje so postavili vprašanje, kako naj, na primer dečki, ki jim je pornografija dostopna in jo gledajo, lahko potem razvijejo ljubezen, spoštljiv odnos do partnerke žene, celo matere. Vsekakor aktualna tema tudi za Slovenijo, kjer celo RKC razpečavala zaradi dobička pornografijo, a kljub temu s svojimi posli naredila največjo bančno luknjo! Moralni teolog dr. Ivan Štuhec je iskren: »Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to!« In verniki so požrli. Tudi teolog dr. Štuhec!

    • g Mihič, zdaj vsaj vemo kdo je kriv za moralni propad naroda !!?

      • Franc Mihič

        Etičnost in odgovornost gospodarjenja slovenske RKC?
        DNEVNIK, 18. marec 2015

        Novi ljubljanski nadškof metropolit, frančiškan Stanislav Zore, v intervjuju pred časom suvereno pove, da je zanj povsem sprejemljivo nekoliko konservativno gospodarjenje Cerkve, ki pa vendarle prinaša dobiček, ter še doda: »Zame je pomembno tudi to, da v mariborski nadškofiji niso ravnali kot novodobni kapitalisti. Nihče od ljudi, ki so prevzeli odgovornost, se ni okoristil, čeravno se včasih vse pomeša in se jih ožigosa za tajkune.
        Te razlike je treba izpostaviti zaradi pravičnosti. Smiselno je, da gospodarjenje s cerkvenim premoženjem prinaša določen dobiček, vendar je pri tem treba upoštevati etičnost gospodarjenja. Cerkev na primer ne bo vlagala sredstev v farmacevtsko industrijo, ker je veliko njene dejavnosti s stališča Cerkve sporne.«
        Novi metropolit pa ne spregovori niti besedice o že spornih poslih slovenske Cerkve!? Očitno namreč je, da so v Cerkvi, zlasti v mariborski nadškofiji, tedaj ravnali kot mnogi novodobni kapitalisti. Menda ne moremo še naprej govoriti o etičnosti gospodarjenja Zvonov in cerkvene ekonomije, ko se je vendar, sicer povsem legalno, prodajala nespodobna, po cerkvenem nauku pa grešna pornografija, kot vezana trgovina z odpustki, kar gotovo ne koristi družini ne družbi. Nad tem so se zgražali vsi osrednji slovenski mediji!
        Kdo vse je bil v njem in kaj je tedaj počel programski svet družbe T2? Ali takšno cerkveno podpiranje pornografske industrije in postavljanje kapitala in dobička pred etiko torej res še nista (bili) nič sporni in obžalovanja vredni za vodstvo Cerkve? Tudi veliko najemanje kreditov cerkvene ekonomije oziroma Zvonov za posle, predvsem za prevzeme podjetij, za katere so bile kot garancija za vračilo kreditov zastavljeni predvsem vrednostni papirji, delnice prevzetega podjetja, je očiten znak in značilnost slovenske tajkunske privatizacije in velik prispevek k bančni luknji, ki jo sedaj plačujemo davkoplačevalci.
        Sedaj je končno menda že tudi v Sloveniji, tudi Cerkvi, jasno, da so v večini držav EU takšni posli oziroma prevzemi podjetij, kjer se izčrpava prevzeta gospodarska družba, s tem, ko se zastavi vrednostne papirje družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank), sporni. V nekaterih državah je prepoved tovrstnega financiranja absolutna, v nekaterih pa se ga vendarle dopušča, vendar pod zelo strogimi pogoji in pod drobnogledom nadzorne institucije. Pri teh poslih verjetno res ni šlo za poskus nedovoljenega osebnega okoriščanja tajkunov, temveč inštitucije, Cerkve, ki ima tudi svoje odgovorno vodstvo, mar ne?
        »Odnos med človekom in Bogom je svet,« pa nedavno v intervjuju pove dr. Anton Stres, upokojeni škof, bivši ljubljanski metropolit, bivši mariborski pomožni škof. V njem je mnogo zanimivega in aktualnega razmišljanja ter napotkov. A vendar! Le kakšen pa je bil odnos človeka, tudi odnos vodstva slovenske Cerkve do Boga, gospod škof dr. Stres, tedaj, ko je cerkvena največja naložba, to je T2, razpečavala celo veliki greh – pornografijo? In to ves čas cerkvenega lastništva, saj se Cerkev temu ravnanju in zaslužku ni odrekla vse do konca lastništva, ker bi sicer izgubila preveč kapitala, ko bi T2 nemudoma prodala. To ste tudi vi, dr. Stres, oziroma cerkveno vodstvo večkrat obljubilo, a nikoli tega storilo.
        Pretehtal je interes za kapital, ne pa skrb za moralo in odnos do Boga. Kje je bilo tu spoštovanje dostojanstva človeka? Gospod škof dr. Stres, jasno ste javno povedali, da če ne bi vlagali v T2, bi cerkveni Zvonovi še vedno zvonili! Predsednik Slovenske škofovske konference msgr. škof Andrej Glavan pa je tedaj celo dejal, da je bil tedaj za pregreho Cerkve kriv kar samo hudič, ki je menda stopil v odnos z vodstvom slovenske Cerkve. Za storjeno večletno pregreho Cerkve odgovarja torej samo hudič? Zelo udobno in neodgovorno!
        Moralni teolog dr. Ivan Štuhec, vpliven, tudi v desni politiki, pa ni edini, ki je za to pregreho in nemoralo javno dejal samo to: »Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to!« Pomenljivo perfidno sporočilo! Jeseni je Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije v sodelovanju z Mednarodnim združenjem krščanskih poslovneževe (UNIAPAC), Združenjem katoliških delodajalcev iz Nemčije (BKU) ter fundacijo Konrad Adenauer organiziralo simpozij Evropa prihodnosti med uspešnostjo in odgovornostjo, na katerem je sodelovala tudi družba Družina.
        Na tem simpoziju v državnem svetu je Marie-Luis Dött, poslanka v nemškem parlamentu in predsednica nemškega združenja katoliških delodajalcev, med drugim dejala, da naj katoliški podjetniki oziroma podjetja ne ponujajo nekoristnih proizvodov in storitev, kot je na primer prodaja pornografije. Večini spodobnih ljudi je povsem jasno, da pornografija škoduje vrednotam družine in otrokom. Slovenska RKC jo je prek T2 razpečavala, dokler je mogla, a odgovarjal ni nihče.
        Kako bo lahko Slovenija po takšni ne obžalovani slovenski cerkveni dvojni morali napredovala in ohranjevala družino in družbo?
        Brez odgovornosti ni konkretne morale, to se menda še ve.
        Franc Mihič, Ribnica

        https://www.dnevnik.si/1042709551

        • ??? …moj komentar je bil pisan z ironijo !!!

        • Ti si pa res zaslužiš kakšno kazen, pa čeprav krivično.

          • Ampak g. Mihič ima v tem primeru prav. Prisotnost pornografskih programov pri operatorju v večinski cerkveni lasti je dejansko bila evidenten moralni zdrs, za katerega bi bilo potrebno opravičilo in ugotavljanje odgovornosti znotraj institucije. Ne sama investicija v T2, ki je bila sicer ekonomsko gledano neumnost oz. nesprejemljivo hazardersko početje.

          • Ampak kar je dovolj je dovolj! Nenasiten je.

          • Igor MB

            Zdravko, ravno berem o jakobincih, ki so pobijali tudi svoje.

  • Franc Mihič

    Molk in dvoličnost Cerkve!?
    DRUŽINA; št. 50/2007

    »Odgovornost za prihodnost!?« se je glasil moj prispevek, objavljen v 46. št. DRUŽINE. Brez odziva. Molk. Ponovim. Odgovornost za prihodnost je bil zadnji aktualen poziv Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob svetovnem dnevu varčevanja, 31. oktobru. V njem njen predsednik škof msgr. dr. Anton Stres, opozarja na priložnost za razmislek o našem odnosu do denarja in materialnih dobrin in raznih potrošniških odvisnosti. Pravi, da nam kakovosti življenja ne zagotavljajo samo materialne dobrine, temveč tudi okolje, duhovni razvoj in cela vrsta družbenih odnosov.
    Vse lepo in prav!? Kaj pa slovenska katoliška cerkev že vrsto let prakticira?
    Beremo: »Telekomunikacije – največja naložba slovenske RKC. Štirideset milijonov evrov že investiranega denarja v izgradnjo optičnega omrežja ali celo 400 milijonov evrov načrtovanih naložb je očitno ena največjih investicij povezanih družb, za katere skrbi slovenska katoliška cerkev«. To je cerkvena medijska družba T-2.
    Beremo: «T-2 najpomembnejša cerkvena investicija, ki bo mariborsko nadškofijo stala približno 400 milijonov evrov ali trikrat več, kot je RKC dobila vrnjenega denacionaliziranega premoženja«.
    Beremo, celo v Družini: »Tako se nam je zgodilo, da smo (!) danes po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene prek »cerkvenega« podjetja T-2 eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem«.
    Beremo: »Za pornografsko industrijo. Slovenske cerkvene institucije in verniki, ki plačujejo TV-naročnino za T-2, podpirajo tudi pornografsko industrijo, pa čeprav pornografije ne gledajo«.
    Beremo: « Podatki tujih raziskav govorijo o vlogi pornografije predvsem v incestnih zlorabah. Do 25 odstotkov incestnih zlorab vključuje rabo pornografije, predvsem na način, da odrasli kažejo otrokom pornografijo z namenom, da jih prepričajo v normalnost svojega vedenja«.
    Beremo: «Mladoletniki, na računalnike katerih je priključen modem T-2, lahko s programsko opremo, ki je dostopna zastonj na internetu, omenjene kanale spremljajo brez ovir«.
    Beremo: »Pornografija je tesno povezana s trgovino z ljudmi.«
    Cerkev pa uči (!): »Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečavanje pornografskih programov«.
    Že leta v tisku beremo o »cerkveni T-2 pornografiji«, tudi letos v DRUŽINI.
    Ali ni cerkvena T-2 celo že prekoračila praga zakonitosti? Kje so tu varuhi pravic otrok, pravna država? Cerkev prodaja pornografijo seveda zgolj za “dobre namene”?
    Mogoče zgolj samo za svoj dobiček, pa še malo za pornografsko industrijo?
    Kaj je cilj Cerkve? Prevlada dvoličnosti v družbi? Brezpravje? Ali ni to dvoličnost brez primere, celo sarkazem do občih, ne samo do krščanskih vrednot? Ali je to perfidno dvolično ravnanje Cerkve vzor za ravnanje civilne družbe? Mnogi so razočarani, mi sporočajo! Po mnenju analitikov je glavni vzrok za Peterletov poraz prav njegova dvoličnost, ki so jo državljani opazili. Čas je za razmislek, tudi v Cerkvi in še kje?!
    Pred nami je Božični čas, praznik družine in nedolžnih otročičev, ne pornografije.
    Ali mogoče že velja, tudi v Cerkvi, sporočilo slovenskega »Alamuta«: »Nič ni resnično, vse je dovoljeno«?
    Spoštovani metropolit in predsednik SŠK, nadškof gospod msgr. mag. Alojzij Uran, pričakujem(o) vaš odziv!
    Franc Mihič, univ. dipl. inž., Ribnica

  • Franc Mihič

    PORNOGRAFIJA »NAD« DRŽAVO ?

    Civilizirani svet šteje pornografijo za ekscesno dejanje, jo strogo omejuje oziroma prepoveduje, kadar gre za prikazovanje mladoletnim osebam. 187. člen slovenskega kazenskega zakonika pravi: «Kdor osebi mlajši od štirinajst let ….prikaže, …., ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine ali ji prikaže pornografsko predstavo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta…«. Vsako predvajanje pornografije na domačem televizorju je dostopno osebi mlajši od štirinajst let in je torej kaznivo dejanje, ki ga mora po uradni dolžnosti preganjati policija enako kot nasilje, rop ali poneverbo. 84. člen Zakona o medijih pravi: »Televizijski programi ne smejo predvajati prizorov neupravičenega oziroma pretiranega nasilja, pornografije ali drugih oddaj, ki bi škodovale duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov. « 129. člen Zakona o medijih pa dodaja: »Z denarno kaznijo najmanj 2,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj-pravna oseba, če prek televizijskega programa predvaja prizore neupravičenega oziroma pretiranega nasilja, pornografije ali drugih oddaj, ki bi lahko škodovale duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov…«
    Predvajanje pornografije je torej prepovedano in kaznivo. Številni slovenski kabelski operaterji in nekatere TV hiše pa že vrsto let nekaznovano predvajajo pornografijo, najpogosteje italijanski SCT program z zelo perverzno, nasilno in ostudno vsebino. Pornografija je dostopna vsakomur, predvaja se brezplačno in brez kodiranja, razen redkih izjem. To je v popolnem nasprotju s prakso v tradicionalnih demokracijah. Predvajanje se tam omejuje in kodira ter drago prodaja samo odraslim osebam, ali bolje rečeno getoizira in se je ne »vsiljuje« mladoletnikom in drugim gledalcem. Pri nas pa socialna in represivna država posreduje šele, ko pride do nepopravljivih posledic, kot so, odvisnost od drog, nasilje, posilstva, nezaželjena nosečnost… Da o hepatitisu-B in AIDS-u ne govorimo. Neodgovorno je, da odgovorni politiki in uradniki ne ščitijo mladoletnikov in ne vztrajajo na izvajanju zakonov oz. prepovedi in sankcijah. »Javni pornografiji« zaenkrat javno ne oporekajo niti »poklicani, niti oklicani« varuhi mladoletnih in šibkih v naši družbi (starši, pedagogi in socialni delavci ter njihova združenja). Tudi ti imajo pravico in dolžnost, da od oblasti in politikov zahtevajo izvajanje veljavnih zakonov in sankcij. Vse to pa se dogaja v Sloveniji, kjer smo se prebivalci ob zadnjem popisu v 70%-kih izrekli za katoličane.
    Tudi ribniški lokalni TV program R-Kanal že vrsto let kljub javnim protestom predvaja SCT pornografski program. Zato smo štirje občani lani novembra prijavili policiji R-Kanal zaradi storitve kaznivega dejanja po 187. členu kazenskega zakonika. Nato je bila podana še prijava kršitve 84.člena Zakona o medijih na Ministrstvo za kulturo. Kmalu zatem pa smo lahko v tisku brali: » …Ko je skupina Ribničanov ovadila kabelskega operaterja, je policija odstopila od pregona,…, Kabelski operaterji nimajo nobenih zakonskih prepovedi za predvajanje pornografije.,…, Do morebitne parlamentarne razprave tolmačenje (zakonov!) še vedno ostane v pristojnosti lokalnih televizijcev…, Razlaga Ministrstva za kulturo ni zavezujoča…«
    »Odgovorni« uradniki in politiki so očitno prepustili oblast lokalnim televizijcem, kar ni več demokracija, temveč anarhija.

    Marija Mihič, prof. pedagogike
    Franc Mihič, univ. dipl. inž.
    Kosovelova 2a, 1310 Ribnica
    Tel.: 01 8361 357
    Ribnica, 10.01.2002
    Objava: Dolenjski list

    • Franc Mihič

      Dr. Renata Šribar

      Tranzicijska politična obravnava pornografije in njeni zakonodajni okviri

      Primer Mihič

      Prvi primer, ki je sprožil javno tematizacijo regulacije pornografije in regulativni postopek, je znan po priimku njegovega iniciatorja. Gospod Mihič je s sopodpisanimi novembra 2001 na policijski postaji v Ribnici podal prijavo suma kaznivega dejanja po 187. členu Kazenskega zakonika, ker je R-kanal po 12. uri zvečer predvajal italijanski pornografski program SCT. Državljanska prijava je šla tudi na Ministrstvo za kulturo, nanašala pa se je na 84. člen zakona o medijih.

      Policijski inšpektor je zadevo predal okrožnemu državnemu tožilcu; kljub izjavi direktorja R-kanala, da imajo v programski ponudbi dejansko pornografski program, je bila ovadba januarja 2003 zavržena. Policija je predložila informacijo, da je okrožni državni tožilec označil program kot erotičen.

      G. Mihič se je zaradi nekonsistentnosti v opredelitvi sporne vsebine in ovržene ovadbe pritožil Komisiji za peticije in pritožbe. Kot je razbrati iz zapisnika seje, je bilo s konsenzom ugotovljeno, da v praksi ni jasne razmejitve med erotiko in pornografijo, da natančna definicija pornografije ne obstaja, vendar pa je v navedenem primeru šlo nesporno za pornografijo.[1] Generalna državna tožilka je izjavila, da bo odločitev okrožnega državnega tožilca strokovno preverilo še višje državno tožilstvo. Sprejet je bil tudi sklep, naj ministrica predpiše dodatne ukrepe za varstvo otrok in mladoletnikov ter opredeli vsebine, ki lahko resno škodujejo njihovemu razvoju.

      Na seji je predsednik komisije predstavil tudi evropske zakonodajne norme v zvezi z regulacijo pornografije. Sklepamo lahko, da gre za gradivo, ki vključuje tudi podatek, da »nikjer ni zaslediti natančne definicije pornografije in njene razlike v primerjavi z erotiko«.[2]

      Drugi dogodek, povezan s primerom, zadeva Ministrstvo za kulturo. Vodja oddelka za medije je februarja 2003 poslal kabelskim operaterjem obvestilo o spoštovanju 84. in 114. člena ZMed, v katerem so posebej obrazloženi 1., 2. in 3. odstavek 84. člena ZMed z zaključkom, da »zakon glede prizorov pornografije ne predvideva nobene izjeme« in da je prepoved predvajanja pornografije absolutna. Višji inšpektor za medije je R-Kanalu in Telemachu izdal odločbi o prepovedi predvajanja pornografskih vsebin. Z iste instance je bil sodniku za prekrške podan predlog za uvedbo postopka proti obema operaterjema, vendar je bil končni izid ugotovitev, da obravnava ni možna, ker je od spornega predvajanja preteklo že več kot eno leto. …

  • Franc Mihič

    Obtožen zaradi izjave na televiziji
    Franc Mihič, nasprotnik pornografije, je obtožen, da je lani marca v oddaji Trenja razžalil kočevskega okrožnega državnega tožilca Bojana Šobarja
    DELO Sob 11.09.2004
    http://www.delo.si/clanek/1376
    Ljubljana, Ribnica – Okrožna državna tožilka mag. Mira Polutnik Špringer je na podlagi ovadbe okrožnega državnega tožilca Bojana Šobarja vložila obtožnico zoper Franca Mihiča iz Ribnice z obtožbo, da je storil kaznivo dejanje razžalitve. To da se je zgodilo v oddaji Trenja, ki je bila marca 2003 v živo na POP TV na temo predvajanja programov s pornografsko vsebino.
    Franc Mihič se je od leta 2001 zavzemal za odpravo nočnega pornografskega programa na lokalnem kabelskem omrežju, ki so ga predvajali na območju občin Ribnica in Sodražica. Obtožen je, da je v oddaji Trenja razžalil okrožnega državnega tožilca Bojana Šobarja. Storil da je kaznivo dejanje razžalitve po 2. odstavku v zvezi s prvim odstavkom 169. člena Kazenskega zakonika, storilca tega dejanja pa lahko kaznujejo z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Žaljiva da je bila Mihičeva izjava: »Celo tožilec laže, ker ima, enkrat je erotika, enkrat pornografija.« (Citat iz obtožnice)
    Franc Mihič pravi, da nikakor ni hotel nikogar žaliti, v oddaji Trenja, na katero je bil povabljen kot gost, pa je bil v stresu zaradi groženj, ki jih je dobil tik pred njo. Zato je, pravi Mihič, tudi nerodno komentiral ravnanje oziroma ugotovitve kočevskega okrožnega državnega tožilca Bojana Šobarja, ki je pred tem zavrgel vse ovadbe zoper kabelskega operaterja, ki je predvajal pornografski program.
    Mihič se sprašuje: »Ali bom v tej slovenski zgodbi o pornografiji, ki je eden od pomembnih generatorjev spolnega nasilja, pedofilije, trgovine z ‘belim blagom’, spolnih bolezni, aidsa in podobnega, mogoče kaznovan zgolj jaz?«
    Oziroma drugače, pravi Mihič: »Ali bom mogoče kaznovan in ostal javno ožigosan kot kriminalec samo zato, ker sem verjel in tudi drugim dopovedoval in dokazal, da le obstaja slovenska pravna država?«
    Simona Fajfar

    Opomba:

    Obtožbo je torej vložil državni tožilec Bojan Šobar, zanj pa je edini pričal Blaž Volf, predsednik sodišča v Kočevju. Po štirih letih sodnega procesa je sodišče oprostilo Mihiča.
    V procesu obtožbe na policiji slikan s »tablico in številko za vratom«, kot kriminalec. Posledice so hude!

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI