Upognjen

Aleš Čerin 11.11.2017 7:1926 komentarjev
 

Zadnjič sva se z ženo sprehajala po Golovcu in srečala družino – oče in mama v poznih tridesetih, hčerka – kakih 12 let, sin kakih 8. Prav ste prebrali, srečala sva družino, ki se je sprehajala po gozdu. To je danes kar velika redkost. Da oče in mama odtrgata od ekranov otroke in jih odpeljeta v gozd. Po navadi srečujeva le posameznike ali pare s psi – pogosto z več psi, tudi s štirimi psi. Ali pa tekače.

Pokončna mama in upognjen oče

Hodili so pred nama – kakih 20 m – ravno tako hitro kot midva, tako, da sem jih lahko s pogledom spremljal kakih 15 minut. Pogovora nisem slišal. Ne vem kaj mi je, a odkar se ukvarjam z zakonci, družinami, bolj opazim odnose med ljudmi. Tudi preko telesne govorice.

Pri tej družini mi je najprej padla v oči razlika v drži telesa – med mamo in očetom. Mama je držala hčerko za roko, hodila je pokončno, samozavestno – kako naj rečem – z nekakšno odločnostjo in vedrino. S hčerko sta se v miru nekaj menili.

Oče pa je hodil sključen v grbo, nič ga ni zanimalo, s pogledom v tla, … v svojih mislih. Upognjen. Dajal mi je občutek skoraj zlomljenega človeka. Sin je kot zmeden “satelit” tekal okoli, nekaj metrov za vsemi, metal palice, stikal za gobami, … in verbalno silil v očeta, da bi vendarle vzbudil njegovo pozornost. Do takrat, ko so se naše poti ločile, mu ni uspelo.

Prispodoba današnje družine

V tej družini, v teh nekaj minutah naše skupne poti, sem zaznal prispodobo današnje slovenske družine. Videl sem samozavestno žensko, ki se zaveda svojega žensko-materinskega poslanstva, ki radost bivanja kot ženska jasno ter z vso predanostjo – simbolno izraženo celo v drži telesa – predaja naprej. Hčerki. Hvala Bogu!

Videl sem upognjenega moškega, ki se ne zaveda trenutka v katerem je, ki živi v svetu svojega trenutnega projekta. Morda povsem nepomembnega. Dogajanje v družini ga ne zanima. On je “drugje” in svojega moško-očetovskega poslanstva ne opravlja. Sinu že s telesno govorico predaja držo upognjenega človeka. Sin od očeta ne dobi občudovanja, ne dobi spoštovanja v obliki “opazil sem te”, ne dobi niti potrditve, da je daleč vrgel palico, ne dobi nobenega odziva. Le ignoranco ali po domače: nisi vreden, da te pes poščije. Najhuje.

Občuduj me, bodi ponosen name!

Fantki, že ti prav ta mali, si želijo, da jih oče – ne le mama (mama občuduje prevečkrat, pretirano in za “vsako figo”) – spoštuje, občuduje, da je nanje ponosen, da jih spodbuja, je navdušen, da jim je blizu. Če tega ni, fantje občutijo lakoto po očetu. Občutijo “luknjo”. Luknja pa vedno “izraža potrebo” po tem, da se napolni. In luknja se vedno napolni. Ne z dobrim. Nekje sem prebral, da se taka luknja napolni z demoni: z dvomi in strahovi, z nezaupanjem, s cinizmom.

A fantek ne bo nehal “metati palice”, ne bo nehal vzbujati pozornost, ne bo nehal “zbujati” očeta, … A to bo počel na vedno bolj devianten in uničujoč način. Negotov kakor bo, bo to počel na vedno bolj nezakonit način in “očeta” si bo poiskal v tolpi.

Ali pa se bo ‘zaprl v ekran’, v svet igric, kjer bo kot virtualni junak dobival potrditve v obliki točk in vzpenjanja v hierarhiji namišljenega sveta. Ali pa bo odšel v svet pornografije in deviantne spolnosti. Kjer bo dobival potrditev.

V manj črnem scenariju pa bo postal poslovni moški, poln denarja in nakopičenih stvari, obkrožen z mnogimi dekleti. Še vedno bo “metal palice”, razkazoval moč. Da bi ga oče vendarle opazil.

Upanje je!?

Upam, da bo slovenski, evropski moški počasi prišel “k sebi”. Da bo sinovom povedal – z vsem kar je – z besedami, dejanji in tudi z držo telesa, kaj pomeni biti moški. Kaj pomeni biti moški ustvarjen po Božji podobi. Bo pa težko brez podpore ženske. Ker moški preprosto ne opazi, ženska pa. Ženska je ključ do odnosa.

Bog daj, da bo mama tega fantka opazila moževo upognjenost, uvidela fantkovo “luknjo” in oboje vzročno povezala. Bog daj, da bo to, kar je opazila, izrekla – pravzaprav izrekala – vztrajno in ljubeče. In Bog daj, da bo mož dovolj ponižen (prim. Ps 69,33), da bo ženo poslušal ter tudi sam uvidel svojo upognjenost in možne posledice za fantka, ki bo enkrat postal mož. Upam da ne upognjen.

Foto: Daiga EllabyUnsplash

 
Značke:

26 komentarjev

  • “Videl sem upognjenega moškega, ki se ne zaveda trenutka v katerem je, ki še kar živi v svetu svojega trenutnega projekta, ki je morda povsem nepomemben. Dogajanje v družini ga ne zanima. On je “drugje” in svojega moško-očetovskega poslanstva ne opravlja.”

    To pa zelo verjetno zato, ker je žena tako hotela. So še drugi razlogi za tako držo, ampak v naši kulturi je navedini zelo pogost. Da se ne izmišljujem, naj vam potrdi dr. Andrej Perko.

  • svitase

    Marsikatera žena ima nelepo navado, da rada kritizira moža, tudi pred drugimi, ne najde pa zanj tudi pohvalne besede, ko si to zasluži.

    Sicer pa je pozitiven odnos in spodbuda najboljša metoda za uspešno partnerstvo.

    Pozitiven odnos do partnerja je najboljša medsebojna vzgoja med partnerjema za dobro partnerstvo.

    Partnerji premalo obvladajo veščine dobrega partnerstva.

  • svitase

    Zato je idealen zakon, ko drug drugega hvalita in spodbujata.
    To pa ne pomeni, da si odkrito ne pogovorita na samem, kaj drug drugemu ni všeč in kaj ne gradi njun vrednotni zakon.

    In še nekaj je zelo pomembno. Možje, enako kot žene, želijo čutiti, da jih žena oziroma mož spoštuje, zlasti še pred drugimi.

  • Sarkazem

    Moderni agresivni feminizem v zahodni družbi, predvsem pa pri nas , je ženam dal preveliko moč. Prastari zgodovinski in fiziološki vzorci, po katerih je mož bojevnik in voditelj, žena pa mati in skrbnica, izginjajo in frustrirajo oba – ženo, ker ne more biti hkrati mati, skrbnica, bojevnica in voditeljica ter moža, za katerega izguba njegovih funkcij ni fiziološka. Začne se že v osnovni šoli, kjer so dečki s svojimi geni pogosto neuspešni ragrajači, deklice pa umirjene odličnjakinje. Dečke to popelje v poklicne šole, kjer postanejo električarji, strojniki, obrtniki ali fizični delavci, deklice pa na gimnazije in univerze, od koder so popolnoma feminizirale sodstvo, šolstvo, zdravstvo, socialo in javno upravo. Tako je v mnogih družinah žena tudi poklicno in finančno nadmočna, kar moža zamori in frustrira. V mnogih službah ženske vodijo in šefujejo moškim, kar ni v skladu z geni in evolucijo ter moške (pod)zavestno frustrira. Zato se ni čuditi, da je mož pogosto upognjen in da otroci ne odraščajo v normalnem in zdravem okolju.

    • Nu,pa je spet eva vsega kriva-pa še Bog za povrh-kot,da ni tudi adam ves čas zraven,nemočno? v večnost ponavljajoč:”Žena,ki si mi jo dal,mi je dala sad drevesa in sem jedel”…izgleda,da je “agresivni feminizem”navzoč že kar od začetka,sarkazem?

  • Napredek je to naredil, “vse za enakopravnost”!
    Se je mož moral čemu odpovedat zaradi tega ?

  • Obnovimo znanje, kako je Stvarnik naredil svet:

    Gospod Bog je tedaj storil, da je na človeka leglo trdno spanje in je zaspal. Vzel je eno njegovih reber in tisto mesto napolnil z mesom. Gospod Bog je iz rebra, ki ga je vzel človeku, naredil ženo in jo pripeljal k človeku. Tedaj je človek rekel:
    »To je končno kost iz mojih kosti
    in meso iz mojega mesa;
    ta se bo imenovala móžinja,
    kajti ta je vzeta iz moža.«
    Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso. (1 Mz 2, 21-24)

    Bralci upoštevajte, da gre za mit, torej gre za zgodbo, ki naj vsem ljudem vseh kultur in časov pove isto. Zato v njej ne morejo biti besede, kot so: atom, molekula, celica, DNK …

  • Obnovimo znanje, kako je Stvarnik naredil svet:

    Žene in možje
    Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu. Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: on, odrešenik telesa. In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem. Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo, tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna. Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. (Ef 5, 21-28)

    • “Žene naj bodo podrejene svojim možem…”

      Ta je zanimiv stavek. V kakšnem drugem prevodu Sveti Pavel nagovarja žene direktno: “Žene, svojim možem bodite pokorne…” (link)

      Jaz mislim, da so danes ženske ključne. Največkrat kakšna sicer reče, da one že niso krive, ampak lahko pogledajo tudi z druge strani: da so one tiste, ki imajo one moč – možnost, da obrnejo družbo na bolje.

      Samo ugotovit morajo, da se splača podrejat. Ker edino tako se lahko ustvari pristen odnos med možem in ženo, srečni otroci, itd. Zakaj je Bog tako naredil, ne vem.

  • Sedaj pa sledi … žena, ki se ne podreja možu, je kakor vernik, ki se ne podreja Kristusu … mož, ki ne da vsega sebe ženi, je kot Kristus, ni ni šel na križ.

    Po Stvarniku sta mož in žena eno. Sta pa tudi svobodna, da rečeta vsemu zgornjemu: “NE!” In tu se začne pekel. Bog pekla ni ustvaril, ustvaril ga je človek iz popolne svobode, ki mu jo je Stvarnik dal.

  • Neredko je poglavitno, kdo bo nad kom, ne pa s kom.

    Iščita in poudarjajta kaj vama je skupno, ne pa kaj vaju deli.

    Skušajta se v dobrih besedah in dejanjih , ne pa v slabih.

    Opravičujta, ko je ta potrebno.

  • Tekmujta, kdo bo bolj strpen in vešč, da na miren razumevajoč način pristopi k svojemu najbližjemu, torej partnerju.

    Spoznala bosta največje življenjske užitke, ki so takrat, ko drug drugemu ustvarjata duhovno srečo.

  • Potem pa si privoščita tudi kakšno nagrado: skupno kavico, slaščico, sprehod, izlet, športno igro, oblačilo, ples, ljubezensko igrico……

  • Tudi na takem sprehodu je bistveno, da se mož ukvarja z ženo in žena z možem. Če bo to tako, bodo otroci pomirjeni in se bodo držali reda.

    • Tudi to je res. Bravo! Prav o tem sva se menila z ženo, ko sva opazovala situacijo. Otroci bolj kot ljubezen očeta ali matere, potrebujejo ljubezen očeta in mame. In da vidijo očeta in mater “na delu”: kako gradita odnose, kako negujeta odnos, kako se pogovarjata, kako si odpuščata, kako sta si naklonjena, nežna, … Potem so pomirjeni.

      To nagovori tudi papež Frančišek v 5. poglavju RADOSTI LJUBEZNI (172), ko pravi: “Pri tem ne gre za med seboj ločeno očetovo in materino ljubezen, temveč tudi za ljubezen med njima, ki jo otrok doživlja kot vir lastnega bivanja, kot zavetno gnezdo in kot temelj družine. Sicer se zdi, kakor da bi bil otrok ponižan samovolji kot prepuščena lastnina.”

  • Preberem prve tri stavke se ustavim in pomislim:
    “Madonca to je pa skoraj sigurno napisal Aleš Čerin”.
    Pogledam pod naslov in, res je.
    Ste opazili Aleš Čerin skoraj vse svoje članke, ne glede na tematiko, postavi v naravno okolje, gozd, hribi, … 🙂

  • Članek, ki je napisan zgoraj me je spomnil na zanimivo tv nadaljevanko “Lie to Me” prevedeno Laži mi.. V tej seriji dr. Lindman specialist za nebesedno komunikacijo na podlagi gibov rok nog in telesa predvsem pa mimike obraza ugotavlja,kdo laže prikriva ali govori resnico.. Čeprav je serija narejena za gledalce in tudi marsikje pretirava pokaže pa pomen neverbalne komunikacije. Tudi sam poznam nekaj teh metod ampak zapis avtorja me je pa skoraj malce šokiral. Da lahko na enem pogledu, oceniš človeka in potem v nadaljevanju prerokuješ, da bodo mogoče njegovi otroci ali njim podobni pristal v tolpi. Ali postal bogat in gledal samo na materialne dobrine. Ne bom podrobno našteval vsega napisanega. Za to kar je napisano, strokovna terminologija pozna izraz, ki mo pravimo posploševanje… Ko na podlagi nekaterih vzorcev obnašanja človeka to preneseš na več ljudi ali določeno populacijo.. Kdo ve zakaj je bil ta oče slabe volje… Morda je imel težave v službi in ni mogel iz tega svojega občutja skrbi. Morda je bil bolan, ali pa je izvedel kakšno težko diagnozo za svoje zdravje….Skratka, ne vemo kaj je bil vzrok njegove žalosti ali obnašanja… Po svetopisemsko metati kamne očitkov vanj..je res vprašanje.. Kaj bi avtor zapisa dejal, za starše nekaterih odgovornih, ki so mariborsko škofijo hote ali nehote spravili v takšnen položaj. Kako bi jih ocenil po njihovi hoji…So krivi zato, ker so njihovi otroci sedaj obtoženi za finančne malverzacije… Včasih ni vse tako videti kot je..zato ne sodimo … preveč hitro.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI